If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.
You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!
Nekateri posamezniki skozi zgodovino zaznamujejo vsak kraj, bodisi s svojim delom, raziskovanjem in uspehi na različnih področjih. Domačinu prof. dr. Josipu Plemlju je bila matematika življenjska nuja in umetniški užitek. Prav zaradi veličine njegovega imena nosi naša šola njegovo ime.
Vprašanje:
Katere znane osebnosti so ponesle ime tvojega kraja v svet?
Razišči, na katerem področju in v katerem časovnem obdobju se je posameznik izkazal.
Kdo od njih je zaključil šolanje na tvoji šoli?
Preveri, ali so v tvoji generaciji tudi perspektivni mladostniki, ki bodo poskrbeli, da bo tvoj kraj poznan v širši okolici.
Pri svojem delu bodite čim bolj kreativni. Vaše odgovore podkrepite s slikovnim in zvočnim materialom.
English translation:
WELL-KNOWN PEOPLE FROM OUR HOME TOWN IN THE PAST AND PRESENT
Some individuals always mark each place throughout the history by their work, research and success in various fields. To the native prof. dr. Josip Plemelj maths was essential necessity and artistic pleasure. Due to the greatness of his name our primary school is named after him.
Question:
Which well-known personalities have made your place known throughout the world?
Find out the field and the area in which the individual native was distinguished.
Who among them finished your primary school?
Check out whether there are any pespective students in your generation who will make your home town recognizable in the wider area.
Be as creative as possible at your work. Support your answers by picture and sound material.
“Javna slava, delo v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več – zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.”
Rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Šolanje mu ni šlo najbolje, zato je delal v očetovi delavnici. Kasneje nadaljeval šolanje na obrtni šoli v Gradcu. Šolal tudi na Dunaju, v Pragi deloval kot profesor. Izučil se je za umetnega mizarja, načrtovalca pohištva. Umrl je 7. januarja 1957 v Ljubljani. Plečnik je zaznamoval svoje delo z načinom poučevanja arhitekture, pri katerem je uporabljal učne metode svojega dunajskega profesorja Otta Wagnerja.
Kje je delal zunaj Slovenije? • Delal je na Dunaju, zasnoval: Zacherlovo palačo in cerkev sv. Duha. • V Pragi: na gradu Hradčani, vrtovih… • V Sloveniji, Bogoina: cerkev Gospodovega vnebohoda, Ljubljana: NUK, Tromostovje, Žale… Razlog za izbor predstavitve Jožeta Plečnika? • Jožeta Plečnika, sva si izbrale zaradi njegove prepoznavnosti po vsem svetu, ker se z njegovimi deli srečujeva vsak dan v Stari Ljubljani in zaradi njegove inovativnosti. Kaj ga je naredilo slavnega? • Njegove izvirne ideje in uresničeni projekti.
Mojca Kopač
Rodila se je 2. maja, 1975 v Ljubljani. Šolala se je na OŠ Prule, v srednjo šolo je hodila na Gimnazijo Ledina, kasneje pa na Fakulteto za družbene vede.Izučila se je za umetnostno drsalko. Slavna je postala z 9 naslovi državne prvakinje Slovenije, 13. mestom na Evropskem prvenstvu 1998 v Milanu in trikratno udeležbo na Olimpijskih igrah (1992, 1998, 2002). To so hkrati tudi njeni največji uspehi. Zunaj Slovenije je delala tudi v Ameriki, kjer sedaj poučuje umetnostno drsanje.
Intervju z Mojco Kopač
V katero OŠ ste hodili?
V Osnovno šolo sem hodila na Prule! In bilo je super!
Kako ste vedeli, da bo umetnostno drsanje vaš poklic in kdaj?
Drsanje je bilo na začetku hobi, kjer sem se lahko poleg učenja novih trikov, družila s prijatelji, s katerimi smo v stiku se danes čeprav živim na drugi strani Atlantika. Z leti je drsanje postalo več kot le šport. Bilo je način življenja in po končani tekmovalni karieri in študiju na Fakulteti za družbene vede, sem se odločila , da se preselim v ZDA, kjer sem zadnja leta trenirala, in se preizkusim kot trenerka. Zame je bil to najbolj logičen korak, ker si sebe nikoli nisem predstavljala v pisarni ali na kakšnem podobnem delovnem mestu.
Kako bi se opisali s tremi besedami?
Sem optimistična, s smislom za humor in po duši še vedno otrok!
Vaši največji uspehi?
Med svoje največje uspehe štejem 9 naslovov državne prvakinje Slovenije, 13 . mesto na Evropskem prvenstvu 1998 v Milanu in trikratno udeležbo na Olimpijskih igrah (1992, 1998, 2002).
Kdo je vaš vzornik?
Posebnega vzornika nisem imela nikoli, je pa bilo precej drsalcev/drsalk od katerih sem
se lahko učila (Katarina Witt , Michelle Kwan , Lu Chen ...).
Kateri so vaši uspehi v tujini?
Po odhodu v tujino, kamor sem leta 2004 prišla z dvema kovčkoma, mi je uspelo zbrati veliko nadarjenih mladih drsalcev, ki jih z užitkom učim novih drsalnih veščin. Ponosna sem tudi na to, da sem si v zadnjih osmih letih poleg odličnega poklica, ki ga z velikim veseljem opravljam, uspela ustvariti tudi družino. Z možem imava dve hčerki: dveletno Kajo in 6 mesečno Lino.
Vaš življenjski moto?
Po vsakem dežju posije sonce! In "Go with the flow"!
Ali si želite, da bi bila Slovenija bolj prepoznavna v umetnostnem drsanju? Če da, kako pripomorete h temu?
Glede na velikost Slovenije in število drsalcev, ki jih imamo pri nas, se mi zdi, da je Slovenija kar dobro prepoznavna. Zdaj, ko imam priložnost iz prve roke videti, kako stvari potekajo v eni od drsalnih velesil sveta, pa ugotavljam, da ima veliko vlogo pri tem tudi politika. Če prihajaš iz manjše države, ki nima močne drsalne tradicije, si ne moreš privoščiti napak, sicer končaš pri repu. Za prepoznavnost Slovenije na področju drsanja, pa je sedaj odgovoren mladi rod drsalcev.
Od katere starosti se ukvarjate z drsanjem?
Drsati sem začela s štirimi leti. Kar se pa slave tiče-nikoli nisem razmišljala o tem, da bi rada postala slavna ali znana. Drsala sem, ker mi je bilo to v veselje, ostalo pa je prišlo s časom in rezultati-enkrat boljšimi, drugič slabšimi. Sicer pa imam raje svojo zasebnost kot življenje v soju žarometov.
Kaj sedaj počnete v Ameriki?
Kot sem že omenila, v Ameriki učim drsanje, kar je tukaj delo s polnim delovnim časom (v Sloveniji ima večina trenerjev poleg drsanja se "ta pravo" službo, ker se samo z zaslužkom od drsanja ne bi dalo preživeti). Svojega kluba pa nimam.
Intervju z Nino Šušnjaro
V katero OŠ ste hodili?
Šolala sem se na Osnovni šoli Vide Pregarc v zeleni jami.
Kako ste vedeli, da bo modno oblikovanje vaš poklic in kdaj?
Že kot mala deklica sem vedela, da me oblikovanje in dizajn na sploh zanima. Kasneje, v gimnaziji, pa je postalo jasno, da bom to počela tudi profesionalno.
Kako bi se opisali s tremi besedami?
Sem pozitivna oseba, ki je včasih trmasta in jo najbolje opiše beseda sanjač.
Vaši največji uspehi?
Predstavitev dveh kolekcij Retrospektiva in Ellement na samostojnih revijah, predstavitev kolekcij na Fashion Weeku pri nas in pred kratkim otvoritev trgovine KODA 386. Čez dober mesec pa me čaka predstavitev kolekcije v Pekingu.
Kdo je vaš vzornik?
To so predvsem ljudje, ki so nekakšni “zvezdniki” v modnem svetu. Kot npr. modni uredniki, stilisti, fotografi ipd.
Kateri so vaši uspehi v tujini?
Povabili so me na srbski fashion week v Beogradu, sodelovala z različnimi podjetji svetovnega
formata, kot so npr. Nissan, Cesar, Sheba,…. Dogovarjam se za prodajo mojih oblačil v New
Yorku in pa kot sem zgoraj omenila, kmalu odhajam na Kitajsko.
Vaš življenjski moto?
Samo nebo je meja!
Ali si želite, da bi bila Slovenija bolj prepoznavna v svetu mode? Če da, kako pripomorete h temu?
Na to vprašanje je pravzaprav zelo težko odgovoriti, ker so to kar nerealne želje. Slovenija je zelo mala državica, ki ni izpostavljena do te mere, da bi lahko kakorkoli izstopala v modnem svetu. Veliko slovenskih oblikovalcev je zelo uspešnih, a živijo v tujini. Pri nas je namreč število prebivalcev zelo majhno glede na svetovne prestolnice in določen oblikovalec zato težko živi od svoje ciljne publike.
Od katere starosti se ukvarjate z modnim oblikovanjem?
Pravzaprav se malo bolj “resno” ukvarjam z oblikovanjem od konca osnovne šole, ko sem začela z oblikovanjem kostumov za plesno šolo Kazina, kjer sem dolga leta plesala.
Kako ste postali slavni oz. znani?
To je nekakšen stranski učinek vsakega posla, ki je pred očmi javnosti. Predvsem pa ne glede na to kaj počneš moraš biti priden, delaven in vlagati veliko, če želiš da se ti to tudi povrne.
Ali tudi sami nosite svoje kreacije?
Kot sem že velikokrat omenila …. Pravijo, da je KOVAČEVA KOBILA VEDNO BOSA, in to zame drži kot pribito ! :) Kadar mi čas dopušča, pa z veseljem tudi sebi oblikujem kakšno oblačilo.
Ali so v tvoji generaciji tudi perspektivni mladostniki, ki bodo poskrbeli, da bo tvoj kraj poznan v širši okolici? Da, v naši generaciji je veliko perspektivnih mladostnikov, recimo v 7.a razredu: Graal Lucignano trenira karate, 2x na teden, po uro in pol. V soboto, 31.3.2012 pa bo tekmoval v finalu državnega prvenstva. Jaka Rajšter trenira hip – hop, 3x na teden, ob tekmah 4x, po uro in pol. Ob koncu leta se bo udeležil državnega prvenstva.V naši generaciji je še veliko drugih nadarjenih učencev, vendar sva izbrali dva . Tudi v drugih se najde veliko talentiranih učencev, zato se Slovenija nima kaj bati zaradi njene prepoznavnosti.
P4 OŠ Gornji Petrovci
Odgovor:
ZNANE OSEBNOSTI V GORNJI PETROVCIH NEKOČ IN DANES
1. Znane osebnosti iz naših krajev so bile:
- Kiar Meško Stan - Milan Kučan - Milan Vincetič - Tanja Bagar
Milan Kučan
Milan Vinčetic
2. Razišči, na katerem področju in v katerem časovnem obdobju se je posameznik izkazal
- Kiar Meško Stan se je rodil leta 1936 v Trdkovi, je slikar in grafik - Milan Kučan se je rodil leta 1941 v Križevcih, bil je prvi predsednik Slovenije - Milan Vincetič se je rodil leta 1957 v Stanjevcih, je pesnik in pisatelj - Tanja Bagar se je rodila leta 1979 v Petrovcih, je doktorica znanosti mikrobiologije in nagrajenka Prešernove nagrade
3. Kdo od njih je zaključil šolanje na tvoji šoli
- Milan Vincetič - Tanja Bagar
4. Preveri, ali so v tvoji generaciji tudi perspektivni mladostniki, ki bodo poskrbeli, da bo tvoj kraj poznan v širši okolici.
Na naši šoli imamo kar nekaj perspektivnih učencev, ena od teh je Anja Kučan (pianistka).
še sledi...
P5 OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Odgovor:
ZNANE OSEBNOSTI NA VRHNIKI NEKOČ IN DANES
Vrhniko, naš domači kraj, je seveda najbolj zaznamoval največji slovenski pisatelj in dramatik Ivan Cankar, po katerem je poimenovana tudi naša šola. Rodil se je na Vrhniki, na njegovo življenje v kraju v času njegovega otroštva in zgodnje mladosti pa danes spominjajo številna vrhniška obeležja, ki jih redno obiskujejo tudi učenci in dijaki iz cele Slovenije.
Naša predstavitev znanih osebnosti našega kraja vsebuje tudi intervju z nekdanjim učencem naše šole, svetovno znanim motoristom in udeležencem številnih motorističnih relijev Dakar – Miranom Stanovnikom.
Povabili smo ga k sodelovanju pri našem projektu, ki ga je z veseljem in prijazno sprejel in tako je nastal intervju, v katerem je Miran spregovoril o svojih spominih na osnovnošolska leta, preživeta pri nas, o svojih ''fantovskih dogodivščinah'' ter o športu, s katerim se ukvarja in ki je njegovo ime ponesel tudi po svetu. Mirana pa svet ne pozna le kot odličnega motorista, pač pa tudi kot častnika slovenske vojske in človeka, ki je na enem od svojih relijev prejel tudi nagrado za ''fair play''.
Med znanimi osebnostmi, ki so zaključile šolanje na naši šoli, so tudi nekdanja alpska smučarka Mojca Suhadolc, nekdanja atletinja (tekačica) Alenka Bikarter mlada plesalca akrobatskega rock'n' rolla, ki sta se že uveljavila tudi v svetovnem merilu, Jaka Južnič in Helena Gutnik.
Med znanimi Vrhničani starejših generacij, ki so ime našega kraja ponesli po svetu, so še arhitekt Ivan Jager, akademski slikar Simon Ogrin, slikar in restavrator Matej Strnen, slikar Jožef Petkovšek,, književnik in duhovnik Franc Kunstelj, večkratni slovenski in jugoslovanski kolesarski prvak Karel Štirnter pisatelj Karel Grabeljšek.
P6 OŠ Toma Brejca Kamnik
Odgovor:
Znani Kaminičani, ki so ponesli ime Kamnika v svet
V Kamniku imamo kar dosti znanih Kamničanov, zato smo med raziskovanjem bili primorani izbrati le peščico od njih!
Rudolf Maister
Rojstna hiša Rudolfa Maistra na Šutni General Rudolf Maister Spominjska plošča Spomenik v Kamniku Spomenik v Ljubljani
Rudolf maister je bil general in borec za severno mejo. Poleg tega je bil tudi pesnik in velik ljubitelj knjig. Imel je veliko priznanj in činov. Brez njega Slovenci danes nebi imeli severne Slovenije, saj je zato prav on najbolj zaslužen.
Josip Nikolaj Sadnikar
Portret Josipa Nikolaja Sadnikarja Njegova rojstna hiša Spominska plošča
Josip Nikolaj Sadnikar je bil veterinar, mecen in častni Kamnikčan. Bil je velik raziskovalec. Imel je tudi največji zasebni muzej v Sloveniji.
Jurij Japelj
Bibilija, ki jo je prevedel.
Portret
Jurij Japelj se je rodil v Kamniku bil je pesnik, jezikoslovec, prevajalec in duhovnik. Organiziral je prevod Svetega pisma in prevedel še nekaj drugih pomembnih del. Je pa tudi pisal, npr. Pridige Sa vse nedele skusi ljetu, napisal je tudi Slovensko slovnico.
To so bili nekateri izmed pomembnih starih znanih Kamničanov. Sedaj prehajamo v novejšo generacijo!
Prva pomembna Kamničanka je
Petra Majdič.
Ima bronasto medalijo iz Olimpijskih iger Je aktualna svetovna prvakinja v šprintu in ima Vsi so jo pozanli po njenem
v lasti mali kristalni globus. značilni barvi dresa.
Je najboljša Slovenska smučarska tekačica in druga najboljša sprinterka na svetu. Bila je tudi uspešna na svetovnih prvenstvih. Je priljubljena med občinstvom in ima veliko priznanj tudi zunaj športa.
Joc Pečečnik
Je uspešen polovnež V lasti ima podjetje elektronček, ki Živi v hiši, ki se imenuje Zlati zob in je narejena iz "zlata"
izdeluje igralne aparate
Je zelo uspešen poslovnež. Bil je na pravem mestu ob pravem času. Njegovo podjetje v Sloveniji sploh ne potrebuje reklame v Sloveniji saj je zelo poznano. Za enkrat nima konkurence. Ko ima čas pride v Slovenijo, drugače pa živi v L.A.
Patricija Crnkovič
Patricija Crnkovič je zelo uspešna plesalka jazz baleta in modernih plesov. Hodi na našo šolo in ima že kar veiko lovorik. Marsikomu predstvalja
POMEMBNE OSEBNOSTI, KI SO PONESLE IME LJUBEČNA PO SLOVENIJI IN SVETU
V tem našem naselju pa je v preteklosti živelo kar nekaj osebnosti, ki so tako ali drugače zaznavmovale slovenski ter tudi evropski politični, športni, znanstveni in gospodarski prostor. Za vse posameznike velja, da so še danes izjemno pomembne osebnsoti, ki so svoj prispevek k izboljšanju družbe pričele ravno tu, na OŠ Ljubečna. Vsi so zaključili šolanje na naši šoli, od tu pa jih je pot vodila dalje, za iskanjem novih znanj, nekateri so se vrnili in danes živijo ter delajo na Ljubečni, zopet drugi pa živijo in delajo v različnih krajih Slovenije.
Raziskovalna pot nam je bila olajšana, saj smo že leta 2003, ko smo praznovali sto let obstoja šole na Ljubečni, poiskali ljudi, ki so tako ali drugače zaznamovali naš kraj. Pobrskali smo v knjižici in zgodbe so kar privrele na dan.
Poglejmo si, kdo so naši vaščani na katere smo zelo ponosni.
Z njimi smo se pogovarjali ob 100-obletnici na Ljubečni, leta 2003. Zaupali so nam...
Mladi rod, ki šele začenja puščati svoj pečat pa je že obiskoval novo šolo, ki je bila na Ljubečni postavljena leta 1998. Jernej Kruder je mlad izredno perspektiven plezalec. Končal je šolanje na OŠ Ljubečna, že v novem poslopju šole. Z njim se je pogovarjala Julijana Kruder.
Literatura: H. Verdev, 100 let osnovne šole na Ljubečni, Celje,2003, FIT Media
Ustni vir: g Martin Grosek, ravnarelj; Jernej Kruder, uspešen plezalec
P8 OŠ Drska
ZNANE OSEBNOSTI V NOVEM MESTU
Novo mesto slovi pa mnogih znanih osebnostih. Poiskale smo novomeške legende in posameznike, ki krojijo novomeško sceno danes. Raziskovale smo s pomočjo spletnih virov, Dolenjskega muzeja ter mentorice. Rezultat našega dela je predstavljen v spodnjem "kompletu" drsnic. Lep pozdrav iz Rudolfovega.
P9 OŠ Šmarje pri Kopru
Odgovor:
Naš šolski okoliš obsega velik del koprskega zaledja. Čeprav je ta okoliš podeželski, najdemo tukaj kar nekaj znanih ljudi, ki so pomembno vplivali na njegovo življenje in ponesli ime tega kraja tudi čez meje naše dežele. Posebej se lahko pohvalimo z istrskim pesnikom, pisateljem in duhovnikom Alojzem Kocjančičem in pesnikom ter esejistom in prevajalcem Bertom Pribcem. V naši šoli pa je bila zaposlena tudi Konstancija Bevk, hči Franceta Bevk.
Od športnikov smo posebej ponosni na Davorja Mizerita, veslača, ki nas je leta 2004 zastopal na olimpijskih igrah v Atenah. V naši generaciji pa imamo nekaj perspektivnih nogometašev in rokometašev, ki zavzeto trenirajo in upajo, da bodo nekoč uspešni.
Marjan Bažec se je rodil leta 1944 v Sv. Petru. Do 5. razreda je šolo obiskoval v Sv. Petru, 6. in 7. razred v Sečovljah, 8. razred pa v Piranu.
V dijaških letih je sodeloval v skupini Trobenta, kjer so igrali narodno-zabavno glasbo. Po osnovni šoli je obiskoval učiteljišče. Leta 1963 je začel poučevati 4. razred na naši osnovni šoli. Pozneje je poučeval na višji stopnji še druge predmete, in sicer: športno vzgojo, glasbo, likovno vzgojo, Bil je tudi vršilec ravnatelja. Od leta 1960 do 1970 je igral nogomet za ekipo Branik, pozneje pa je bil trener nogometa v Šmarjah in Koštaboni. Bil je tudi reden krvodajalec. Svojo kri je daroval kar 102 krat. Ima 3 hčere in deset moških vnukov.
Svoje delo je v Šmarjah opravljal kar 41 let. Leta 1982 je sodeloval v vokalno instrumentalnem pevskem zboru Pupe in ragaconi, ki jo je vodila Rožana Koštial. V tej skupini je sodeloval 10 let.
Leta 2000 ustanovil skupino Šavrinski godci. Ta vokalno-instrumentalna skupina deluje pri Kulturnem društvu Franceta Bevka iz Šmarij pri Kopru. Osnovni namen delovanja skupine je odkrivati, ohranjati, poustvarjati in posredovati bogastvo in lepoto ljudske pesmi Slovenske Istre ter povrniti dostojanstvo narečni besedi in igranju domače glasbe. Vsi člani skupine so doma iz šavrinskih vasi (Koštabone, Svetega Petra, Puč, Krkavč, Šmarij, Gažona), saj zaradi narečnih in melodičnih posebnosti lahko ljudsko glasbo dobro interpretirajo le pevci in godci, ki živijo tam, kjer je pesem nastala. Pesmi so ohranjene, tako kot so bele nekoč izvajane, v slovenskem, italijanskem in hrvaškem narečju. Z ljudskimi glasbili igrajo plesne motive za plese, ki so jih plesali v Slovenski Istri, ko so: šaltin, dopaši, šetepaši, mazolka itn … Nekatere plese lahko tudi sami predstavijo. Z instrumenti tudi spremljajo petje, kakor se je v življenju istrskega človeka tudi v resnici dogajalo ob porokah, pustu na naborih in drugih priložnostih.
Za razliko od drugih skupin so tudi ekološko osveščeni, saj na nastopih ne uporabljajo razne električne in elektronske navlake (mikrofoni, ojačevalci, zvočniki …), ampak se raje z akustično glasbo čim bolj približujejo avtentičnemu zvenu.
Poleg številnih nastopov v domači okolici in po Sloveniji so gostovali še na Hrvaškem, v Italiji, v Avstriji in v Nemčiji. Posebno odmevni so bili nastopi Šavrinskih godcev leta 2002 v palači OZN v New Yorku, leta 2007 pri slovenskih rojakih v Kanadi, leta 2008 na mednarodnem Okarina etno festivalu na Bledu.
Njihovo glasbo boste najlažje spoznali s pomočjo njihovih dveh zgoščenk. Ob peti obletnici delovanja so izdali ploščo Štire goce godejo, na kateri je 18 vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih izvedb šavrinske ljudske glasbe.
Leta 2010 so izdali še drugo zgoščenko z naslovom Naši nonće pravjo taku.
Šavrinski godci, Marjan Bažec prvi z leve.
Glasbila izdelana iz kanele: nonola, pišćala, škrgadica, piskalić in palčke.
Še eno posebnost najdemo pri Šavrinskih godcih; to je piskanje na pero na list bršljana, ruja, šikamore.
Prisluhnite Šavrinskim godcem:
P10 OŠ Dornberk
Odgovor:
Na prvi pogled se naš kraj zdi majhen, a zagotovo drži, da tudi še tako majhen kraj premore veliko znanih in pomembnih ljudi. Za pomoč pri raziskovanju smo poprosili g. Rajka Hareja, predsednika društva Zapisi.
G. Harej nam je najprej predstavil društvo, nato pa naštel nekaj znanih Dornberžanov.
DRUŠTVO ZAPISI
je bilo ustanovljeno leta 1996, in sicer za potrebe proslavljanja 700-letnice župnije Dornberk.
Društvo izdaja publikacije - predvsem knjige z notami domačih skladateljev: npr. Viktorja Berceta in Zorka Hareja, izdali pa so tudi ponatis življenjepisa Simona Gregorčiča in note za nekatere njegove pesmi, ki do tedaj še niso bile uglasbene ( za to priložnost je 10 Gregorčičevih pesmi uglasbil Miran Rustja), izdali so tudi prvo pesmarico furlanskih pesmi v slovenščini, knjigo o Jožetu Kraju, v prihodnje pa nameravajo izdati še pesmarico Jožeta Sakside.
Naštejmo še nekaj znanih osebnosti:
KLAVDIJ TUTTA je slikar. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. B. Borčiču, pri katerem je opravil tudi podiplomski študij grafike. Imel je preko kot sto šestdeset samostojnih razstav, sodeloval je tudi na več kot tristo skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejel petdeset domačih in mednarodnih priznanj.
DAVORIN ROJC, slikar
Rodil se je leta 1947 v Zaloščah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu in čez leto dni nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Maksim Sedeju in Zvestu Apolloniju. S slikarstvom se je pričel intenzivneje ukvarjati po upokojitvi. Redno se udeležuje slikarskih kolonij.
JANKO KRALJ, slovenskipolitik, publicist in urednik
Rodil se je 18. avgusta 1898 v Saksidu pri Dornberku, umrl pa 27. decembra 1944 v Rimu.
Ljudsko šolo je obiskoval v Dornberku.
O njegovem življenju in delu je izšla knjiga z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni politik
JOSIP FURLANI Trnogorski, narodni buditelj, publicist, pesnik
Rodil se je 25. febr. 1826 v Dornberku, umrl pa 5. 1. 1914 v Villi Vicentini pri Ogleju.
BOGDAN ŽORŽ, slovenski psiholog
Rojen 27. 2. 1948 v Dornberu
Obiskoval je šolo v Zaloščah.
Nekaj del: Stiska je lahko tudi izziv, Razvajenost:rak sodobne družbe, S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg, Pisma mojim mladim prijateljem,…
In še nekaj znanih Prvačkovcev. Ob tem smo si pomagali s knjigo Petra Zorna Zgodbe Prvačkovcev.
ALOJZIJ MATIJA ZORN, slovenskirimskokatoliškiduhovnik, goriškinadškof *Rojen 13. januarja 1837 v Prvačini, umrl 8. julij1897 na Dunaju
JOŽEF JAKOB TOMINC, včasih poimenovan tudi JOSIP TOMINC, slovenskislikar
Rojen 6. 7.1790 v Gorica, umrl 22. april1866 na Gradišču pri Prvačini.
Na katere učence smo danes še prav posebej ponosni?
Morda bodoča znanstvenika Grega in Maks
Odlična kotalkarica Tanita-Kaja
Začela sem kotalkati pri treh letih, ko me je za to navdušila sestra. Že takoj na začetku mi je bil ta šport zelo všeč, zato sem kar nadaljevala. Letos mineva dvanajsto leto, odkar kotalkam. Kotalkanje mi je prineslo veliko lepih trenutkov, solz sreče, pa tudi veliko slabih trenutkov in seveda solz razočaranja, žalosti, a vedno sem se »pobrala« in šla naprej. S trdim delom sem si prislužila nekaj zelo dobrih rezultatov, upam da jih bo še več. V tem športu bom vztrajala dokler bom le mogla. Kotalkanje je zame način življenja.
leta 2008 državna prvakinja v obveznih likih, prostem programu in kombinaciji (v skupini starejših deklic)
leta 2008 zmagala na Pokalu Evrope (skupina starejših deklic)
leta 2009 državna prvakinja v obveznih likih
leta 2011 državna prvakinja v obveznih likih, državna podprvakinja v prostem in kombinaciji (skupina kadetinj)
leta 2011 (Pokal Nemčije) drugo mesto v prostem programu, tretje mesto v kombinaciji (skupina kadetinj)
leta 2011 tretje mesto na Evropskem prvenstvu, v kombinaciji (skupina kadetinj)
leta 2011 prvo mesto na Pokalu Evrope (skupina kadetinj)
Bodoča pisateljica Polona
Sem mlada ustvarjalka, ki je po srcu plesalka, saj je tovrstno gibanje moja največja ljubezen, a sem v pogledih mnogih ljudi definirana kot bodoča pisateljica.
Mlada pisateljica Sara
Glasbenici Gaja in Lucija
Moje ime je Gaja Benko in živim v Prvačini. Obiskujem glasbeno šolo v Novi Gorici in igram klarinet. Udeležila sem se že veliko tekmovanj in dosegla mnogo priznanj. Lani sem na mednarodnem tekmovanju Carlino v Italiji osvojila prvo nagrado - zlato priznanje. Pred enim mesecem sem se prav tako udeležila mednarodnega tekmovanja, in sicer v Štanjelu na Krasu ter spet osvojila zlato priznanje. Na naslednje tekmovanje že komaj čakam.
Lucija Furlani je učenka glasbene šole Nova Gorica. Obiskuje 6. razred violončela. Od leta 2009 se udeležuje različnih tekmovanj (regijskih – Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske, državnih – Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG in mednarodnih).
Dosežki:
Regijska tekmovanja (violončelo):
Leto 2009 (I. a kategorija) – zlato priznanje – doseženih 90,50 točk
Leto 2012 (I. b kategorija) – zlato priznanje in prva nagrada – doseženih 97,33 točk
Državna tekmovanje (violončelo):
Leto 2009 (I. a kategorija) – srebrna plaketa – doseženih 94,99 točk
Leto 2012 (I. b kategorija) – zlato priznanje in prva nagrada – doseženih 98,67 točk
Comments (0)
You don't have permission to comment on this page.