---

 

ODRANSKE TRADICIONALNE JEDI

 

Ljudje v Prekmurju že stoletja ohranjamo način priprave krajevno značilnih dobrot. Naš kraj Odranci je že od nekdaj znan po pridelavi, predelavi in pripravi jedi iz ajdove kaše. Ajdovo kašo in ajdovo moko vedno pogosteje uporabljamo pri pripravi juh, glavnih jedi, prilog in sladic.

 

Katere jedi so značilne za vaš kraj?

Ali so tradicionalne jedi vašega kraja pogosto prisotne na domači mizi ali šolski kuhinji ali kot kulinarična ponudba v  gostinstvu?

Raziščite kulinariko svojega kraja, zbirajte recepte, jih preizkušajte … Priložite recepte in fotografije.

 

Traditional dishes from Odranci
People from Prekmurje have preserved the ways of preparing characteristic regional food for century. Our town Odranci has been known for a long time for the harvest, production and cooking of dishes containing buckwheat porridge. Buckwheat porridge and buckwheat flour are becoming increasingly used in the preparation of soups, side dishes and desserts.
What dishes are characteristic for your town?
Are the traditional dishes from your town often present on the table at home in school or as a culinary offer in catering industry?
Explore the cuisine of your home town, collect recipes and try them out ... Send recipes and photos.

 

 

---

P1 OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

Odgovor: TRADICIONALNE BLEJSKE JEDI

 

Jedi, ki so na Gorenjskem, predvsem pa na blejskem koncu, najbolj značilne so:

•  Krompirjeva juha z ajdovo kašo - juha s krompirjem narezanim na kocke, začimbami in kuhano ajdovo kašo
•  Kisla juha z rajželcem - obara iz čebule, česna, belega vina, limoninega soka, juhe, masla, rajžlca in začimb
  
• Rajžlc - drobovina teleta, kar so pri govedu vampi
  
• Poštengana kaša - ime je dobila po "štengah", napolnjenih z ocvirki, ki so jo namenili na jurjevo pastirjem kot glavno jed skupaj z neolupljenim kuhanim krompirjem.
•  Ječmenova kaša
  
• Pečena mlečna kaša s suhimi češpljami - prosena kaša kuhana na mleku, pečena in zabeljena z ocvirki, maslom in sladko smetano
  
• Govnač - gostljata zabeljena enolončnica iz svežega zelja in krompirja
  
• Nadevana svinjska rebrca - nadevana svinjska rebra mladega pujska z nadevom iz starega kruha, mleka, kislih kumaric, čebule, vmešanega jajca in začimb
  
• Krvavice - vrsta sveže klobase iz naravnega govejega ali svinjskega črevesa, polnjena s svinjsko krvjo, trdo slanino, drobovjem, svinjsko kožico, rižem, kašo ali ječmenom 
• Kranjska klobasa - klobasa iz prašičjega mesa; naziv "kranjska" je iz leta 1896
  
•  Krapi - kuhani testeni žepki iz ajdovega testa in skutinim nadevom
  
•  Jurjeva kapa - omleta iz jajc, moke in vode kot obogatitev ajdovih žgancev
  
• Štruklji - zavito kvašeno testo nadevano s pehtranom ali suhimi hruškami, kuhano na sopari
  
• Mešta - gostljata zabeljena jed iz krompirja ali prosene kaše ter ajdove moke
  

 

Tradicionalna hrana počasi izginja. Na domačih mizah se še pojavljajo govnač s kranjsko klobaso ali krvavico, nadevana svinjska rebrca in štruklji v sopari, jurjeva kapa, jedi s kašo in mešte. Nekaj krat v šolskem letu se tudi na šolskem jedilniku znajdeta govnač in štruklji. Glavni razlog, da teh jedi ni večkrat na jedilniku - raje imamo sodobno hitro hrano.  

 

Glavni blejski kulinarični posebnosti sta seveda blejska grmada in kremna rezina ali po naše blejska kremšnita, ki jo najdete skoraj v vsakem gostinskem lokalu na Bledu.

blejska grmada (recept)

blejska kremna rezina (recept)

 

 

In ker smo vsi po vrsti sladkosnedi, sva raziskali, zgodovino blejske kremšnite, ali nama bodo zaupali skrivnostne sestavine ter se tudi sami preizkusili v pripravi le-teh ...

 

 

Kako sva se poizkusili v peki kremšnit pa v nadaljevanju ...

 

 

Mmmmm, kako so bile slastne :)  

 

Za vas sva raziskovali in se sladkali EVA in ALEKSANDRA.

 

Viri:

- B. Kuhar, Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin

- http://www.sava-hotels-resorts.com/file/31815/originalna-blejska-kremna-rezina.pdf

- domača in babičina kuhinja

 

---

P3 OŠ Prule

Odgovor:

Čakamo še posnetek in oddamo odgovor.

Ocvrti žabji kraki in ljubljanski zrezek

Ocvrti žabji kraki in Ljubljanski zrezki so značilne jedi za našo Ljubljano. Ti dve jedi nista prav zelo velikokrat prisotni na domačih mizah. V nekaterih ljubljanskih restavracijah pa je kaj dostikrat prisotna. Gostilna Pri Žabarju se imenuje prav po teh jedeh.

 

Ljubljanski štrukelj

ljubljanski štrudelj; pečen štrukelj z marelično marmelado

Ljubljanske skutine palačinke

Recept: žvrkljano testo250 g mehke moke 5 dl mleka pribl. 60 g masla 2 – 3 jajca 1 žlica sladkorja sol skutin nadev s pehtranom 250 g skute 2 dl sladke smetane 1 – 2 jajci 2 žlici sladkorja 1 žlica drobtin ščepec soli 1 šopek pehtrana jajčni preliv 1 dl sladke smetane 1 jajce ščepec soli

Anketa

 

Recept za žabje krake 40 parov  žabjih  krakov Sol 2 jajci 10 dag moke 18 dag drobtin 40 dag olja

POSTOPEK: Oprane krake obrišemo, jih solimo, povaljamo v moki nato v raztepenih jajcih in nazadnje v drobtinah in jih ocvremo na masti.

 

Za ljubljanski zrezek potrebujemo Sol Čebulo Mleko 2 rezini šunke 2 rezini sira 2 jajca 1 skodelico moke 1 skodelico drobtin 2 zrezka

POSTOPEK: Meso dobro potolčemo in posolimo , nekje na sredini zrezka doddamo šunko in sir. Zrezek prepognemo  čez  nadev. Tam kjer se meso stika potolčemo in posujemo sol. Sledi paniranje zrezkov. Prvo damov moko, potem v jajca in nakoncu pa še v drobtine. Segrejemo olje in vanj položimo zrezek. Cvremo ga od 10 do 15 min.

 

 

 

 

 

 

---

P4 OŠ Gornji Petrovci

Odgovor:

 

 

 

 

---

P5 OŠ Ivana Cankarja Vrhnika

Odgovor:

 

Tradicionalne vrhniške jedi.pptx

 

 

---

P6 OŠ Toma Brejca

Odgovor:

 

TRADICIONALNE JEDI V OBčINI KAMNIK

 

1. Jedi

- ŽGANCI

- KISLO MLEKO

- MASUNK

- ŠTRUKLJI

- ŽLINKROFI

- ZELJE

- KRVAVICA

- KISLA REPA

- JEDI IZ FIŽOLA

- JEŠPREN

- PREKAJENO MESO

- SUHE KLOBASE

- DIVJAČINA

- SVINJINA

- SALAME

- HRUŠKE V MOČNIKU

- SKUTA S SADJEM

2. Odgovor.

Jedi niso pogosto prisotne na domači mizi, v šolski kuhinji ali v gostinstvu.

3. RECEPTI:

Ajdov mlečni močnik ali mlečni sok:

Sestavine :

500g ajdove moke,sol,sladkor,2L mleka (po potrebi več )

POSTOPEK: Moko poparimo in z vilicami oblikujemo majhne cmoke. Zakuhamo jih v osoljeno vrelo mleko, ki mu dodamo žličko sladkorja .Počasi naj vre 15 minut. Jed postrežemo v skledi.

Hruške v močniku :

Sestavine:

10 hrušk, 6 žlic medu, 70 g masla, malo moke, cimetova skorja, nageljnove žbice ali klinčki, mleti cimet, nekaj žlic rdečega vina za aromo.

Postopek: Hruške olupimo, jih prepolovimo in jim odstranimo peščice. Dušimo jih v pokriti posodi, pokrite na pol z vodo. V vodo dodamo nageljnove žbice in cimetovo skorjo. Ko so hruške delno skuhane, odstranimo začimbe iz vode in nato še hruške, ki jih položimo na krožnik. Moko na hitro prepražimo na maslu, dodamo vodo, v kateri smo kuhali hruške, in med. Stepemo z metlico in po okusu priprava:

 

 

dodamo rdeče vino. Hruškove polovice položimo v ponev, prelijemo s tekočino in zavremo. Serviramo vsako posebej na krožniku. Preden jih ponudimo, jih pretresemo z mešanico mletega cimeta in sladkorja.

Sadna skuta:

Sestavine:

1 kg pasirane skute, ¼ l sladke smetane, 1 vrečka vanilijevega sladkorja, 2dl mleka, malo sladkorja, 1 limona, ½ kg jabolk, mleti cimet.

priprava:

 

Pasirano skuto zmešamo z mlekom. Dodamo vanilijev sladkor in sladkor po okusu. Jabolka olupimo in na fino zribamo in poškropimo z limoninim sokom, da ne potemnijo. Dodamo jih skuti in premešamo. Nazadnje dodamo stepeno smetano in jo narahlo umešamo v kremo. Kremo nadevamo v skodelice in odišavimo z limonino lupinico in cimetom. Jed ponudimo ohlajeno.

 

 

 

---

P7 OŠ Ljubečna

Odgovor:

 

Razmišljanje o tradicionalni hrani našega kraja je v nas kar prebudilo lakoto, vendar pa jedi, ki bi bila posebno značilna za naš kraj v bistvu nismo našli. Ljubečna spada pod štajersko regijo, zato so pri nas značilne jedi, ki jih ponavadi jedo Štajerci:

 

- juhe: kisla juha, prežganka, goveja juha, gobova juha

- zelenjavne jedi: zelje, repa, krompir, fižol, kumare

- mesne jedi: klobase, krvavice, pečenice, govedina

- sladice: potica, palačinke

 

V šolski kuhinji nas naši trije kuharji zelo radi razveselijo s kombinacijo naštetih jedi, velikokrat pa jim dodajo še kanček svoje domišljije in že nastane nova okusna jed. Poglejte kaj smo in kaj še bomo jedli v aprilu. http://www.os-ljubecna.si/dokumenti/jedilnik/jedilnik_april.pdf

 

Kar pa se tiče kulinarične ponudbe restavracij v našem karju, moramo vsekakor omeniti slavne limbo pizze. To so pizze, ki imajo precej debelo testo in izredno okusne in raznovrstne nadeve. Že naši starši so radi zahajali v pizzerio Limbo, zdaj pa to počnemo tudi mi. Tudi "bikerji", ki imajo svoje vsakoletno zborovanje na poligonu Ljubečna obvezno zavijejo v našo slavno pizzerio.

 

Hrana nam daje enrgijo, ki jo potrebujemo za življenje. Res pa je, da se hrana razlikuje; razlikuje se tudi glede na čas. Z gospodom Breclom smo pokramljali kakšne so bile prehranjevalne navade nekoč, ko ljudje niso imeli vsega v izobilju in so bili otroci večkrat lačni kot siti. Prisluhnite kaj nam je povedal.

 

Intervju z gospodom Breclom

Pri našem raziskovanju smo našli primer jedilnika, ki smo ga poimenovali kar babičin recept iz leta 1965.

 

Naša šola se lahko pohvali z gospodinjskim krožkom, ki vsako sredo poskrbi, da po celi šoli se omamni vonj vali. In kot smo že dejali, da je sladica vseh sladic ravno potica smo se odločili in jo za velikonočne praznike tudi naredili. Zahvala gre ga. Marjanci Tanšek, učiteljici gospodinjskega krožka, ki vedno znova poskrbi, da prav nikoli nismo lačni mi. Na šoli prakticiramo sodelovalno učenje, mlajši - starejši učenci; vzorec tega pa lahko pogledate pri peki potratne potice - film.
Recept za potratno potico:

 

Viri in literatura:

- ustni viri: ga. Marjanca Tanšek, g. Ivan Brecl

- http://www.kulinarika.net/recepti/11263/sladice/stajerska-potica-najslajsa/

 

 

---

P8 OŠ Drska

TRADICIONALNE DOLENJSKE JEDI

 

 

 

Človek ne živi samo od kruha, pravijo. Pa vendar predstavlja kulinarika pomemben del etnološkega izročila slehernega naroda. Ko sva izbirali vprašanje raziskave SUK, sva se odločili za hrano iz več razlogov: zelo radi kuhava, kot učenki 9. razreda pa pogrešava predmet gospodinjstva in praktično delo. Zato sva se povezali z učiteljico Jožico Muhič, ki nama je predstavila nekaj tradicionalnih dolenjskih receptov in se lotili dela. Odločili sva se, da se bova preizkusili v kuhi juhe - pristavljenke in prosene kaše z jabolki. Nekega lepega aprilskega popoldneva sva zasedli gospodinjsko učilnico in kuharsko eksperimentiranje se je pričelo. Priprava, rezanje, kuhanje... Omamne dišave so se širile po celem nadstropju in privabile radovednost mimoidočih učiteljev in učencev, pa tudi snažilk. Sošolec Lenart je med kuhanjem posnel filmček, učiteljica zgodovine pa poskrbela za ubran ritem z glasbo. Kuhanju je sledila pravcata pojedina, na katero sva povabili sošolca ter učiteljico, preostanek odlične prosene kaše z jabolki pa razdelili učiteljicam podaljšanega bivanja. 

 

 Recepte in zgodovino pripravljenih jedi si lahko ogledate spodaj.

 

 

 

 

Med raziskovanjem sva se zelo zabavali, spoznali veliko novih reči in dobili veliko praktičnih izkušenj. Pripravljene jedi niso več pogosto na naših ali šolskih mizah, vendar jih vsaj enkrat na leto skuhamo in ohranjamo tradicijo. Poleg tega smo v okviru projekta obiskali etnološko razstavo v Dolenjskem muzeju, ki nas je obogatila z znanjem o pestrem dolenjskem ljudskem izročilu.

 

Vabiva vas še k ogledu videa.

 

 

 

              

 

 

 

Ana Pavlič in Živa Kandorfer, OŠ Drska

 

---

P9 OŠ Šmarje pri Kopru

Odgovor: 

 

Na Primorskem se čuti velik vpliv italijanske kuhinje. Toda še vedno smo ohranili prave pristne primorske jedi. ISTRSKA kuhinja ponuja lahko in okusno hrano. Seveda pa si tukajšnji prebivalci ne zamišljajo jedi brez dobrega oljčnega olja, malvazije ali refoška. (Tega zadnjega seveda v šoli ne dobimo. ) Prebivalci gojijo zelenjavo, trte in oljke pa tudi različna zelišča. Velikokrat ponudijo kuhane jedi pred pečenimi. Ukvarjajo se tudi z ribolovom ter ribogojništvom, zato na krožniku večkrat najdemo ribe ter ostale morske sadeže. Nekatero zelenjavo domačini poimenujejo čisto po svoje npr.: OHROVT (verzota), RADIČ (cikorja), BUČKE (cuketi), JAJČEVEC (malancan). Seveda pa tukaj velikokrat uporabljamo testenine. Najbolj znamenite med njimi so istrski fuži.

 

 

Fuži s tartufi

 

Od ostale hrane pa naj omenimo: joto, razne mineštre, fritaljo in njoke.  

 

Sedaj vam bomo predstavili rižoto s kozicami (rakci) za 4 osebe:

To ni vsakodnevna jed, je pa zelo dobra in okusna.

POTREBUJEMO: 75 g masla, 1 manjšo čebulo, 400 g riža za rižoto, 450 g olupljenih surovih kozic , 3, 5 suhega belega vina, 1 I zelenjavne jušne osnove, 50 g naribanega parmezana, 4 vejice peteršilja, 2 ščepca soli, 1 ščepec popra

Priprava: 

Izluščene repke kozic speremo pod tekočo vodo in temeljito odcedimo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Peteršiljeve vejice speremo pod tekočo vodo, osušimo in drobno nasekljamo. Jušno osnovo vlijemo v kozico in na zmernem ognju počasi segrejemo. Ko jušna osnova zavre, kozico odstavimo.

V drugi kozici na zmernem ognju razpustimo polovico masla. Na razpuščenem maslu med mešanjem prepražimo čebulo, da se zmehča. Nato vmešamo riž in ga na hitro popražimo, da postekleni. Dodamo kozice in prilijemo 1 dl vina. Vse skupaj dobro premešamo in počakamo 1 minuto, da alkohol izhlapi. Nadaljujemo s postopnim prilivanjem vina, nato pa začnemo s prilivanjem vroče jušne osnove. Vsakič, ko prilijemo zajemalko jušne osnove, počakamo, da riž vpije vso tekočino in nato dodamo naslednjo zajemalko.

Po približno dvajsetih minutah, ko je rižota že kremasta, riž pa še vedno čvrst, kozico odstavimo z ognja in v rižoto vmešamo preostanek masla, parmezan in peteršilj. Rižoto po okusu začinimo s soljo in poprom, kozico pokrijemo in pustimo stati 2 minuti.

Preden rižoto postrežemo, jo še enkrat dobro premešamo in serviramo v krožnike. Rižoto postrežemo še toplo.

Ena izmed tipičnih preprostih jedi je jota, ki vsebuje fižol, zelje in krompir (v Istri ga večkrat izpustijo), lahko dodamo tudi klobaso, okus izboljšamo s česnom in lovorjem.

V spomladanskem času prav v aprilu pa zelo radi jemo fritaljo s šparugami.

 

 

Omenjene jedi so prisotne na domači mizi in po istrskih gostilnah, ki nudijo zelo raznovrstno ponudbo, nekatere od teh pa so tudi v šolski kuhinji. Naj omenimo joto, njoke, enkrat na teden ribe ali morske sadeže. 

 

 

---

P10 OŠ Dornberk

Odgovor: No, takole smo začeli. Izdali smo kuharsko knjigo o jedeh iz našega kraja, ogledate pa si lahko tudi filmčke o tem, kako se pripravi nekaj naših jedi in tudi sami lahko preizkusite svoje kuharske sposobnosti.

 

POLENTA S POCVRTIM PRŠUTOM IN KISOM

 

 

PRIPRAVA VELIKONOČNE ŽOLCE

 

 

PRIPRAVA PRVAČKE FRTALJE

 

Kuharska knjiga z recepti

 

 

Za vas sva se trudila Erik in Filip.