| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

View
 

Stran z vprašanjem P7, kjer objavite svoje odgovore

Page history last edited by OŠ Bled 11 years, 11 months ago

RAZVOJ ŠOLSTVA V TVOJEM KRAJU

 

Razvoju šolstva v slovenski zgodovini natančneje sledimo od 18. stoletja dalje, ko je večji del našega ozemlja pripadal Habsburški monarhiji. Vladarica Marija Terezija je s šolsko reformo uzakonila obveznost obiskovanja osnovne šole vsaj eno leto med starostnim obdobjem šestih do dvanajstih let.

Raziščete zgodovino šole v vašem kraju (kako se je življenje na vaši šoli spreminjalo skozi čas od njenega nastanka pa do danes).

 

 Svojo pozornost usmerite na tisto plat zgodovine, ki jo ustvarja "navaden človek":

  • šolska malica nekoč in danes (začetek dvajstega stoletja pa do danes),
  • oblačila nekoč in danes (začetek dvajsetega stoletja pa do danes),
  • šolska pravila (kakšna pravila so veljala na vaši šoli od njene ustanovitve pa do danes, zakaj so se/niso spremenila, kaj je vplivalo na spremembe)
  • odnos učitelj-učenec nekoč in dnaes,
  • šolski predmetnik in potrebščine (katere predmete so imeli učenci na urniku nekoč in katere imajo danes, kakšne so bile potrebščine).

Iz dobljenih odgovorov bi želeli sestaviti kolaž (besedilo, slike, video, ankete...) šolskega življenja, začutiti utrip, ki ga nudijo stari debeli šolski zidovi. Želeli bi, da svoja raziskovanja podkrepite z osebnimi izpovedmi bivših učencev vaše šole, če je to seveda izvedljivo. Verjamemo, da se za njimi skriva nešteto zanimivih zgodb, trdno stkanih prijateljstev, ki trajajo še danes.

 

Prisluhnimo!

 

DEVELOPMENT OF SCHOOL SYSTEM IN YOUR TOWN

 

Development of education in Slovenian history can accurately be traced from 18th century forward when the greater part of our territory belonged to the Habsburg monarchy. Queen Maria Theresa published school reform which demanded that parents had to send their children to school  for at least one year  between the ages of six and twelve. We want  you to explore the history of education in your area.

  Focus your attention on the side of history created by the "common man":

  •   school meals in the past and present,
  •   clothing in the past and present
  •   school rules (what kind of rules did they use to have, why did/didn't they change, name the reasons of changes)
  •   teacher-pupil relationship in the past and present,
  •   school curriculum and things needed for school (books, workbooks, pencils,...).

 

We would like to draw a collage (text, images, video, surveys ...) of school life, we would like to feel the beat that could be heard behind the old thick school walls. We believe that behind the walls there are many interesting stories, stories of friendships that last a life time.

 Let’s listen!

 


P1 OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

Odgovor: RAZVOJ ŠOLSTVA NA BLEDU

 

KRATKA ZGODOVINA BLEJSKE ŠOLE

Blejska šola je že zelo stara. Prva šola je bila cerkvena šola. Pouk ni bil obvezen. Imeli so tudi nedeljsko šolo. Pouk so imeli v župnišču na Mlinem. Na tem mestu stoji sedaj vila Bled. Pozneje se je šola preselila v vas Grad.
Šola dolgo časa ni imela svojega šolskega poslopja. Za pouk je mnogokrat zmanjkalo denarja. Zato tudi po več let ni bilo pouka. Pouk ni bil obvezen. Učili so se le brati, pisati in računati.
Prvo šolsko poslopje na Bledu so zgradili pred več kot 150 leti - leta 1842. Imelo je dve učilnici in stanovanje za učitelja. Sedaj te stavbe ni več. Pouk je bil v nemškem in slovenskem jeziku. Poučeval je en učitelj, ki je imel pomočnika. Uporabljali so nekatere učne knjige. Pouk je postal obvezen.
Drugo šolsko poslopje na Bledu so zgradili ob današnji Prešernovi cesti, pred več kot 90 leti - leta 1898. To je bila eno nadstropna stavba. Nato so to šolsko poslopje nadzidali - leta 1937. Število učencev je naraščalo in učenci so imeli pouk tudi v zasilnih učilnicah v raznih stavbah na Bledu.
Tretje šolsko poslopje na Bledu smo odprli 1. septembra leta 1972 na Seliški cesti. Denar so zbrali občani naše občine s samoprispevkom vseh delovnih ljudi naše občine. Leta 1989 so šolo nadzidali in prizidali še eno telovadnico.

Prvo šolsko poslopje (danes KINO)

Drugo šolsko poslopje (danes Višja šola za turizem in gostinstvo Bled)

Tretje šolsko poslopje (današnja podoba naše šole)

 

PRIMERJAVA ŠOLSKEGA ŽIVLJENJA NEKOČ IN DANES

Iz starih šolskih zapisov smo izbrskali intervju, ki so ga opravili učenci podružnice Ribno leta 1987 s takrat 88-letnim Antonom Zupančičem – »Ferjanovim atom«. Enaka vprašanja smo postavili tudi našim starim staršem, staršem in našim vrstnikom. Stari starši so stari  66 in 74 let, starši 42 in 43 let in vrstniki 16 let.

 

V razpredelnici si oglejte, kaj so nam povedali.

 

Spričevalo iz šolskega leta 1950 / 1951

Spričevalo iz šolskega leta 1982/1983

 

Raziskovali in zapisali Petra Ferjan in Petra Piber.

Intervju opravila Aleksandra Noč.

 

Viri:

- šolska kronika

- fotografije posnete za projekt SUK

- ustni in pisni viri naših starih staršev, staršev, bratov in sester ter naših vrstnikov

 


P2 OŠ Odranci

Odgovor:

 

Razvoj šolstva v Odrancih

 


P3 OŠ Prule

Razvoj šolstva na Slovenskem


Razvoj OŠ Prule:


Vse se je začelo, ko je deželni svet za Kranjsko ustanovil novo osnovno šolo 10.5.1911, ki se je imenovala IV. mestna petrazredna deška ljudska šola. Jeseni istega leta so začeli z njeno izgradnjo. 16. septembra 1911 pa je bila blagoslovljena krasna šolska palača IV. deške ljudske šole na Prulah. Blagoslov je izvršil katehet Janez Smrekar. V njej  je bilo šest razredov. Že jeseni 1911 so na tej šoli odprli tudi pomožni razred za manj nadarjene otroke.

 

V tem času so iz ljudske kuhinje prejeli toplo kosilo . Šola je imela tudi šolski vrt in drevesnico. Jeseni 1914 je šolski vodja učiteljstvo šole seznanil, da šolski prostori niso uporabni, saj jih je zasedla vojska. Najprej so se v stavbi zbirali črnovojniki, potem se je v stavbi nastanila druga »kompanija« 27. pehotnega polka, nekaj časa je bil v stavbi tudi oddelek vojnih invalidov, od 15. 6. 1915 dalje pa je bila stavba v rabi kot vojna infekcijska bolnišnica. Pouk IV. mestne deške ljudske šole se je najprej preselil v dekliško šolo pri sv. Jakobu, nato pa v I. mestno šolo na Ledini. Oddelka pomožne šole pa sta se najprej preselila na II. mestno šolo, kasneje na šentjakobsko šolo, od 1916/17 pa do konca vojne pa v prostore II. mestnega oblastnega vrtca v Cerkveni ulici v Trnovem. Pouk je bi med vojno tudi prekinjen, na sploh pa zelo okrnjen. Pomožno šolo so leta 1919 preselili, ustanovljena je bila meščanska šola, ki je imela tri razrede.

 

Meščanska šola se je imenovala Prva državna deška meščanska šola, od leta 1935 pa Državna I. deška šola kralja Petra I. Osvoboditelja. Leta 1947 je bila tej šoli pridružena tudi II. mestna osemrazredna deška šola Žige Zoisa na Grabnu.
 
(Na sliki je označena IV. Mestno  deška petrazredna ljudska šola z okolico)
Osnovno in pomožno šolo je do leta 1924 vodil Janez Levec. Po njem se še sedaj imenuje šola in zavod v Ljubljani.
 
(Na sliki je prikazana  IV. Mestno deška petrazredna ljudska šola)
.Meščansko šolo je do leta 1924 vodil Luka Jelenc.
Med najbolj poznanimi učitelji na šoli je bil Tone Seliškar, ki je tu poučeval od leta 1925 do 1942. Bil je pesnik, pisatelj, urednik časopisov in kritik.
Na Karlovški cesti 18 je od leta 1958 Dom Zavoda za usposabljanje Janeza Levca, internat za psihično prizadeto mladino.

 
(Na sliki je prikazan zavod Janeza Levca)
V šolskem letu 1958/59 so se štirirazredne osnovne šole preoblikovale v osemrazredne. Osemletna šola se je imenovala Osnovna šola Prule.Leta 1963 so se začeli zemeljski izkopi za gradnjo prizidka s telovadnico in novimi učilnicami. To je omogočilo, da se je s šolskim letom 1964/65 začel pouk odvijati le v dopoldanski izmeni. 11. novembra 1985 so Osnovno šolo Prule preimenovali v Osnovno šolo Toneta Seliškarja, torej po slovenskem pisatelju, ki je na šoli poučeval ročna dela, in sicer kar 17 let. Nanj spominja njegov doprsni kip, ki še danes stoji na zelenici ob vhodu v šolo. Septembra 1992 pa se je šola preimenovala nazaj v Osnovno šolo Prule. S šolskim letom 1991/92 so se v pouk vpeljala tri ocenjevalna obdobja in eksterno preverjanje znanja učencev osmih razredov. Nivojski pouk in nacionalno preverjanje znanja sta se ohranila tudi z uvedbo devetletnega programa osnovne šole, ki se je na šoli začela uvajati s šolskim letom 2003/04. Z uvedbo devetletke pa so se začeli izvajati tudi izbirni predmeti, predvsem pa se je spremenil način poučevanja v prvem triletju osnovne šole, kjer se je uvedlo tudi opisno ocenjevanje znanja pri vseh predmetih. Zdajšni ravnatelj OŠ Prule je Dušan Merc.
 

Iz leta 1942

 

 

Iz leta 1945

 

Iz leta 1945

Šolska malica nekoč in danes:


Nekoč: Do leta 1918 so skrbeli za šolsko prehrano predvsem zasebniki. Največ kuhinj je bilo ustanovljenih s prostovoljnimi prispevki,darovi posojilnic, z darovi posameznih veleposestnikov,grofov in baronov. Ponekod so posamezniki brezplačno nudili hrano učencem. V krajih, kjer so bili samostani, so ti organizirali hrano za revne učence(Novo mesto,Kamnik,Ljubljana).Hrano so večinoma dobivali le revni in od šole oddaljeni učenci,le redko so vsi učenci prejemali hrano. Včasih so dobivali le kruh in juho. Šolske kuhinje so največkrat delovale le pozimi. Po letu 1930 je bilo na osnovnih šolah vedno več šolskih kuhinj. Kuhinje so vzdrževale občine, tovarne, Rdeči križ in Zdravstveni domovi. Še vedno so hrano največkrat dobivali le revni učenci,vedno več pa je tudi primerov,da so se hranili vsi.

Slika prikazuje šolsko kuhinjo leta 1930.
Med drugo svetovno vojno,ko so Ljubljano in njen okoliš zavzeli fašisti(Italijani) se je število kuhinj povečalo. Italijani so posebej skrbeli za mladino in ustanavljali svoje organizacije,posebno znana je bila GILL. Večina učencev je prejemala brezplačno malico, ponekod pa le člani fašistične mladinske organizacije.  Leta 1958 je s šolsko reformo in novim šolskim zakonom prišlo do reorganizacije osnovnih šol. Šole so postale centralne in podružnične,manjše šole pa so bile ukinjene. Potreba po šolskih kuhinjah je zelo narasla,še bolj pa zato,ker so se po letu 1962 že pojavile prve oblike celodnevne šole.
Danes: Skoraj vse osnovne šole imajo svojo kuhinjo. V šoli imamo malico,ter kosilo česar nekoč niso imeli. Vsak dan je drugačna malica,hladna ali topla,nekoč so imeli enolično malico(kruh,juha),redkokdaj  kaj koli drugega. Kosila so pri nas vedno topla,ter prav tako različna.

Slika prikazuje sodobno kuhinjo(OŠ Žužemberk)

 

Oblačila nekoč in danes:

 

Nekoč: Pred letom 1945 so deklice v šoli nosile dolge cele obleke, dečki pa so nosili hlače čez kolena, bele srajce in naramnice.  Po letu 1945 dekleta opustila nošenje dolgih oblek in večinoma tudi kril. Obleka fantov pa se je spremenila tako, da ne nosijo več hlač z naramnicami in karirastih srajc, pač pa večinoma kavbojke in majice.  
 
Slika prikazuje otroke na šolskem izletu leta 1930
Danes: So tako dekleta kot fantje večinoma oblečeni v kavbojke, nekaj deklet nosi tudi krila, zgoraj pa so vsi oblečeni v majice.  

 

Šolska pravila nekoč in danes:


Nekoč: Šolskih pravil je bilo več kot danes,zato bom za vsako področje naštel vsaj eno pravilo.
Duhovne vaje:
- Učenci se morajo udeleževati maš in drugih duhovnih vaj ter molitve pred in po pouku.
Vedenje v šoli :
Učenci naj prihajajo pravočasno, mirno počakajo na učitelja ali si z dovoljenjem učitelja ogledujejo slike ipd.
- Učenci morajo skrbeti za svojo urejenost, snažnost in dostojnost, prav tako tudi pri šolskih potrebščinah.
- Pravočasno naj si priskrbijo vse potrebno za pouk, sicer jih lahko celo izključijo. Kar bodo prinesli k pouku, pa tja ne sodi, bo učitelj zasegel in vrnil staršem .
- Ob prihodu učitelja ali drugih oseb naj učenci vstanejo in sedejo, ko jim da ta znamenje.
Šolske zamude:
- Učenci morajo redno obiskovati pouk. Lahko prosijo za dovoljenje za izostanek. Če samovoljno izostajajo pri neobveznih predmetih, se  to upošteva pri oceni iz pridnosti.
Vedenje zunaj šole:
- Učenci se morajo tudi doma posvetiti šolskemu delu, se naučiti lekcij in izdelati domače naloge.
- Odnos do sošolcev naj bo prijazen in izogibajo naj se nestrpnosti zaradi narodnosti.
- Igrati za denar, še posebej kartanje, je prepovedano.
Danes:Je veliko manj šolskih pravil. Učenci nimajo duhovnih vaj,ter vedenja zunaj šole. Nekatera pravila so kar podobna zdajšnim npr. učenci naj prihajajo pravočasno, ob prihodu učitelja ali drugih oseb naj učenci vstanejo in sedejo, ko jim da ta znamenje…

Odnos učitelj-učenec nekoč in danes:
Nekoč: Učitelji so bili takrat bolj strogi, prav tako pa so imeli več 'pravic', s katerimi so naredili red v razredu. Telesno kaznovanje bi dandanes najbrž pomenilo izgubo službe za učitelja, saj so takšni vzgojni ukrepi omejeni z zakonom. Včasih temu ni bilo tako in otroci so dvakrat premislili, če bodo kaj ušpičili in s tem tvegali takšno ali drugačno obliko kaznovanja.  Včasih so učitelji tudi poniževali in se posmehovali učencem. Takrat je bilo vse drugače, učenci praktično niso imeli nobenih pravic. Učitelji so bili skoraj nedostopni za učenčeva vprašanja.
Danes:Učitelji so izgubili kar nekaj pravic,denimo telesno kaznovanje učencev. Učenci se vse manj bojijo učiteljev,saj imajo več pravic kot so jih imeli učenci nekoč. Učitelji so bolj prijazni,so učencem na voljo za njihova vprašanja,težave…

Šolski predmetnik nekoč in danes:
Nekoč:Učni jezik,verouk,nemški jezik,računstvo,petje,zemljepis,zgodovina,prirodoznanstvo,osnovni nauki iz fizike in kemije
Danes:slovenščina,angleščina,matematika,biologija,fizika,kemija,glasbena vzgoja,likovna  vzgoja,zgodovina,geografija,športna vzgoja

 

Anketa:


1. Kakšni so vaši spomini na šolo?
Spomini na osnovno šolo so povezani predvsem prijetni trenutki in občutki,saj takrat ni bilo toliko napetosti in tudi ne pričakovanj,ki jih gojijo starši do svojih otrok. Učenje in znanje sta bila tudi takrat potrebna,vendar smo kot kaže,veliko manj stresno preživljali šolske in obšolske dni. Če danes pomislim so bili to najbolj brezskrbni šolski dnevi,saj se je že s prihodom na srednjo šolo zavedno končalo.
2. Ali se spomnite kakšnega posebnega dogodka?
Da,potresa 15.9.1976 ,ko nas je zjutraj še med poukom angleščine pri učiteljici Šuštarjevi močno pretreslo. Učenci smo učitelji kričali »potres,potres« učiteljica pa,ker je hodila pred tablo levo in desno tresenja sploh ni občutila. Nejeverno je odšla proti vratom jih odprla in pogledala na hodnik,tam je opazila učence,ki so tekli proti izhodu. Odvrnila nam je »pa je res nekaj,pojdimo!«Nato smo jo jadrno ucvrli na šolsko igrišče. Tam smo na dolgo in široko razpravljali kar smo doživeli.
3. Kakšna je bila šola v vašem času?
Starejši del je na zunaj popolnoma enak,namesto današnjega prizidka je bil širok vhod v park z bazenom,ki se je zaključil z dolgo nizko stavbo pred igriščem. V tej stavbi so bile garderobe in tuši.
4. Ali so bili učitelji zelo strogi?
Vzor strogosti v tistem času je veljala učiteljica Renata Cizelj. V vsakem razredu je znala ustvariti mir in poslušnost za njen predmet-geografija.
5. Ali so bili učenci zelo mirni?
Tako kakor danes smo bili tudi takrat razigrani in polni norih zamislic,učitelji pa so nas nekateri bolj nekateri manj uspešno mirili in nam vlili znanja.
6. Opišite čas v času vašega šolanja…
Predvsem je čas tekel počasneje. Imeli smo dovolj časa,da smo s prijatelji odigrali kakšno tekmo nogometa in se potem še vedno pripravili za naslednji šolski dan. Ni nam bilo treba vsakodnevno sedeti na Facebook-u ali igrati računalniških igric,saj vsega tega ni bilo. Tudi nismo izgubljali časa v nakupovalnih središčih saj tudi teh takrat ni bilo. Veliko,veliko več smo se družili med seboj, ter sem in tja, z žogo, razbili kakšno okno.  Predvsem, pa smo takrat veliko raje prišli v šolo, ter požirali znanje, ki so nam ga ponujali učitelji.  Kot vidim danes stres razsaja tudi že po osnovnih šolah, kar ni dobro. Prave sprostitve nekako sploh ne poznajo več.
7. Kakšna bi morala biti sedaj šola po vašem mnenju?
Da je šola zahtevna sploh ni problem, dokler ni ta zahtevnost pretirana in  že povzroča psihične težave zaradi nenehnega stresnega stanja. Vsakodnevno tekmovanje za vsako decimalko ocene, ali boljši procent pri preverjanju, troši in počasi iztroši otroka. Menim, da bi morala biti šola v bodoče manj stresna.  

 


P4 OŠ Gornji Petrovci

Odgovor:

Razvoj šolstva v Gornji Petrovcih

 

 

 

NEKOČ 
DANES
MALICA:

Mleko, mlečna, kava, krompir na olju, vložena zelenjava, maslo na kruhu, jabolko in kruh so si prinesli s seboj.
Bil je samo en obrok. Sploh niso imeli malice v času madžarske okupacije.
 MALICA:

Kakav, čaj, mleko, sok, makaroni, jogurt, različni namazi (sirni, pašteta, …) različne juhe, riž, mlečna kava
Imamo dva obroka na dan (malica in kosilo).
OBLEKE:

Deklice so nosile krila. Vsakodnevne obleke in uniforme za nastope (telovadba).
OBLEKE:

Vsakodnevna obleka.
ODNOS UČITELJ-UČENEC:

Odnos je bil spoštljiv. Če niso imeli naloge, so morali ostati v šoli (dokler je niso naredili). Učitelji so lahko fizično disciplinirali učence.
ODNOS UČITELJ-UČENEC:

Učitelj ne sme tepsti otrok. Če učenec nima naloge, je v vpisan v preglednico.
ODMORI:

Na dan so imeli le odmor, ki je trajal pol ure. V odmoru so pojedli malico.
ODMORI:

Odmori trajajo 5 minut. Imamo 5 do 7 odmorov.
PREDMETI  KI  SO  SE  JIH  UČILI  V  ŠOLI:

čtivo, pravilna slovenščina, računovodstvo, matematika, zgodovina, zemljepis, prirodopis, naravoslovje, srbohrvaščina, športna, petje, učni krožek (šivanje).
PREDMETI KI SE JIH UČIMO V ŠOLI:

Slovenščina, matematika, geografija, zgodovina, naravoslovje, glasbena vzgoja, športna vzgoja, likovna vzgoja, etika, nemščina.
ŠOLANJE:

Trajalo je 8 let, ocene so imeli od 1 do 5, pisali so teste, spise.
ŠOLANJE:

Zdaj traja 9 let, imamo tudi ocene do 1 do 5, pišemo teste, preverjanja, spise…
PREDMETNIK IN POTREBŠČINE:

Zvezek, nalivno pero, svinčnik, tablica (na začetku obveznega šolanja)
PREDMETNIK IN POTREBŠČINE:
Zvezki, barvice, nalivno pero, kemični svinčnik, tehnični svinčnik, učbenik, delovni zvezek, svinčnik, ki se briše.
ŠOLE  V  SEDMIH  VASEH:

Adrijanci, Križevci, Stanjevci, Petrovci, Ženavlje, Šulinci, Martinje - Trdkova
ŠOLE:

 Gornji Petrovci
   

 



Naši raziskovalki Katja Šeruga in Nika Kerec sta opravili tudi intervju z bivšimi učenkami šole.

 

 

 

 

 

 

 


P5 OŠ Ivana Cankarja Vrhnika

Odgovor:

šolaŠOLSTVO 20. STOLETJA NA VRHNIKI

 

Raziskovale smo, kako se je šolstvo na Vrhniki spreminjalo in razvijalo od začetka 20. stoletja do danes. Raziskovanja smo se lotile s pomočjo pregleda razpoložljive literature, šolskega arhiva in intervjujev bivših učencev, ki so danes že prababice- pradedki, babice-dedki, mame-očetje. Seveda pa smo vključili tudi današnje stanje, saj je naša generacija tista, ki se je rodila zadnja leta dvajsetega stoletja. Raziskovalni čas smo razdelile na obdobje do konca 2. svetovne vojne, čas naših babic- dedkov (do 1960), čas naših staršev (do 1990) in  čas po osamosvojitvi Slovenije -  naš čas. Želele smo poiskati razlike   oz. podobnosti   na področju šolskih pravil, odnosa med učitelji in učenci, predmetnikov in šolskih potrebščin ter malice. Ugotovile smo, da je  zgodovina šolstva na Vrhniki zelo pestra, da so se v 20. stoletju dogajale številne spremembe, ki zaznamujejo tudi naš čas.

 

Kratka zgodovina šolstva na Vrhniki v 20. st.

 

MrakLeta 1901 je po  navodilih župana Gabrijela Jelovška, ki si je ogledal več šol v okolici Dunaja, dunajski arhitekt F. Kaudel dokončal načrte na novo šolo. Graditi so jo začeli leta 1903, pouka pa se v njej pričel izvajati januarja 1905. V tej stavbi še danes poteka pouka za učence 1. triade.

V času prve  in druge svetovne vojne je bila stavba namenjena vojaškim dejavnostim,  le  nekaj časa je v njej potekal pouk. Po  drugi svetovni  vojni so poslopje obnovili, leta 1949 je bila na šoli odprta  Državna nižja gimnazija,  leta 1958 sta se  osnovna šola in nižja gimnazija združili v I. osnovno šolo Janeza Mraka. Naslednje leto pa sta začeli delovati dve samostojni osnovni šoli  - I. (OŠ Janeza Mraka) In II. (OŠ Ivana Cankarja), obe v isti stavbi na Tržaško, vsaka v svojem nadstropju. Leta 1961 je bila slovesna otovoritev novega šolskega poslopja na Lošci in tja se je preselila II. osnovna šola. Leta 1980 sta se obe šoli združili v enotno Osnovno šolo Ivana Cankarja.

Leta 2000 so na Vrhniki zgradili in odprli  novo šolo  - OŠ Martina Slomška in del učencev OŠ Ivana Cankarja je začel obiskovati to šolo.  OŠ Ivana Cankarja pa je dobila podružnico na Drenovem Griču, ki deluje v gasilskem domu.

 

Spreminjanje življenja v šoli

 

Več o razvoju šolstva na Vrhniki lahko izveste s spodnjih povezav:

Predstavitev šole

Nekaj iz preteklosti

 

Intervjuji:

1.       Prababica (Angela Popit): izvedel in zapisal pravnuk Miha Smrtnik

3.       Pradedek ( Urban Žirovnik ): izvedli Nastaja Zupančič in Sonja Gabrijelčič

2.       Babica (Cecilija Zalar): izvedel in zapisal vnuk Anže Zalar

3.       Mamica (Polona Primožič): izvedli in zapisali  hčerki Tjaša in Alja Primožič

 

Viri:

Šolske kronike od 1900 do 2003

Nuška Železnik, 1996, Gradivo za razstavo ob 200-letni šolstva na Vrhniki, neobjavljeno gradivo

Ustni viri: Intevju z ga. Cecilija Zalar, Polona Primožič, Angela Popit, Urban Žirovnik


P6 OŠ Toma Brejca Kamnik

Odgovor:

 

STAREJŠA GENERACIJA

Oblačila v preteklosti.

 

Kakšna je bila malica?

Malico so nosili s seboj. Jedli so sadje in kruh. Žemelj ni bilo. Malico so jedli samo tisti, ki so si jo lahko privoščili.

Pravila.

Pravila so bila podobna kot danes, vendar se jih morali bolj držat. Če se jih niso držali, so sledile stroge kazni.

Odnos učitelj-učenec.

Učitelji so bili strogi. Učenci so imeli strahospoštovanje. Nekateri starejši učitelji so še tepli. Tisti, ki so nagajali pa so morali klečati v kotu. 

 

Urnik.

Slovenščina, matematika oz računstvo, zgodovina, (prirodopis) oz naravoslovje, lepopis, petje, risanje, vedenje, zemljepis, (športna) telesna vzgoja.  Nato nadaljevanje na nižjo gimnazijo.

 

 

Urnik nižje gimnazije. 

Slovenščina, srbski jezik, nemščina, zgodovina, geografija(zemljepis),prirodopis, matematika, fizika, kemija, risanje, petje, telesna, vzgoja. 

 

 

SREDNJA GENERACIJA

Obleke.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Malica:

Najpogosteje 2 kosa kruha in sir ali salama ali jabolko + kava ali čaj

Šolska pravila:

Pri športni, likovni in glasbi ocene MU, U, ZU, tako ocenjevali tudi vedenje, vsi predmeti obvezni, ni bilo šolskih omaric, zvonec navaden

Odnos učitelj – učenec:

Učence je bilo dovoljeno fizično kaznovati v ekstremnih primerih, včasih nenapovedana spraševanja in testi 

Predmetnik:

Angleščina šele v petem razredu, manj predmetov, ni bilo izbirnih predmetov, ni bilo nivojev, ni bilo DDE (namesto tega DMV – družbeno moralna vzgoja) in nemščine

 

MLAJŠA GENERACIJA

Malica danes.

Danes imamo za malico veliko različnih jedi. Med njimi eko sadje, rogljičke, sendviče, veliko vrst kruha in namazov, med, marmelado ipd.. Včasih pa nam privoščijo tudi pico in burek.

Pravila danes.

Danes so pravila podobna kot v preteklosti. Vsebujejo pa par novih členov v zvezi z multimedijskimi napravami. Manj pa so stroga glede oblačenja, urejenosti nohtov itd.

Odnos učitelj – učenec: 

Učence prepovedano kakorkoli fizično kaznovati, testi vedno napovedani (spraševanja tudi večinoma)

 

SPRIČEVALA V PRETEKLOSTI.

 

 

PREDMETNIK ZDAJ.

 

 

 

OBLAČILA:

 

 

PUNCE                                                             FANTJE

 

 

 


P8 OŠ Drska

 ŠOLSTVO V NOVEM MESTU NEKOČ IN DANES

 

Že nekaj stoletij je preteklo od leta 1774, ko je Marija Terezija v naših deželah uvedla splošno šolsko obveznost in s tem povzročila nemalo negodovanja pri preprostem kmečkem prebivalstvu. Uvedene so bile nižje, srednje in visoke šole (trivialke, normalke in glavne šole). Čeprav je v tistih časih slovenski kmet po večini pošiljal otroke v šolo z odporom, češ, kdo bo pa obdeloval polje, o cesaričini odlični potezi priča zgodovina sama. Slovenci smo postali pismen in izobražen narod, pripravljen na politične, gospodarske in družbene spremembe. Slovenski jezik je dosegel večjo veljavo, prebujati se je začela narodna zavest. V 18. stoletju so nastali prvi zametki narodnega programa, ki nas je popeljal na pot združitve in kmalu dosegel višek v Pomladi narodov. Po letu 1848 je bilo odprtih mnogo novih gimnazij in visokih šol ter tečajev, slovenski fantje (in po letu 1897 tudi dekleta), pa so hodili študirat na Dunaj, v Gradec in Prago. (Cindrič, 2009). Vendar pa šolstvo v tistih časih niti slučajno ni bilo podobno današnjemu.

 

Raziskovalno nalogo sva delali po delih. Da sva si izoblikovali mnenje, sva naredili intervju in izvedeli kaj današnja mladina sploh ve o izobraževanju in šolstvu v preteklosti. Nato sva se lotili pisanja raziskovalne naloge. Da sva dobili še več podatov in slikovnega gradiva o razvoju šolstva, sva obiskali Dolenjski muzej Novo mesto. Njihovi viri so nama bili v veliko pomoč. Raziskovalna naloga je torej plod osebnega raziskovanja in proučevanja muzejskega ter ostalega gradiva. Končni rezultat dela in raziskovanja je prikazan v kratkem filmčku.

 

 

Viri:

Dolenjski muzej, razstava Novo mesto 1848-1918,

Lojze Cindrič: Študenti s Kranjske na Dunajski univerzi 1848-1918, Univerza v Ljubljani, 2009,

Raziskujem preteklost 8. Učbenik za 8. razred devetletne šole. Rokus, Ljubljana, 2005,

Slovenski šolski muzej,

Google slike.

Ustni viri: pripovedi babic, dedkov, staršev, učiteljic

 

 

 

 

 


P9 OŠ Šmarje pri Kopru

Odgovor:

Naša prva osnovna šola z dvema učilnicama iz leta 1946.

 

 

 

Šolska malica

Iz zapisa  v šolski kroniki sledi, da najprej ni bilo šolske malice. Šele kasneje po vojni je bila uvedena malica. Večinoma je bila marmelada s kruhom, mleko, voda ali salama in sir. V šmarski šoli so imeli vse do leta 1983 samo malice brez kosila. Skozi leta je na jedilniku pristal tudi evrokrem in sirčki, pa vse do danes, ko imamo tudi razne jogurte in sadje. Ob tem pa so malice lahko tudi prilagojene različnim dietam povezane z zdravjem učencev.

 

Oblačila

Oblačenje v šoli ni bilo nikoli predpisano. V starih časih so si učenci oblekli pač kar so imeli. Revščina se je kazala tudi pri oblekah, večkrat je kdo prišel v šolo brez »hlač«, tako pravimo po domače nogavicam.

 V glavnem so se učenci in učenke na naši šoli lahko oblačili tako, kot so si želeli, da le ni bilo prekratko krilo ali preveč odprt dekolte. Za bolj “feštne” dogodke pa so si punce oblekle dolgo krilo podloženo z železom, korzet in čez lepše krojeno majico z ruto na hrbtu. Fantje so si oblekli dolge, ponavadi črne hlače z zloščenimi čevlji, srajco in suknjič. Ob proslavah pa so bila zaželena temna krila in svetle bluze.

Sedaj se najstniki oblačijo povsem po svojem okusu. Tudi dekleta nosijo hlače, ker je tako udobneje. Sicer pa se zgledujejo po modi in si radi privoščijo znane blagovne znamke.

 

Šolska pravila

Ta so se z leti kar spremenila. Nekoč so imeli veliko bolj stroge kazni – npr. klečanje, stati v kotu ali pred vrati, pripor za več ur in udarce po rokah s palico. Sčasoma je bilo kazni vse manj in tudi tepež so prepovedali. Sedaj gre učenec na pogovor k ravnatelju, ki pokliče starše in z njim se ukvarja svetovalna služba.

 

Odnos učitelj- učenec

Še nekaj let nazaj se je veliko bolj opazilo strahospoštovanje do učiteljev. Vsi so morali vstati, ko je učitelj prišel v razred, medtem ko niso pisali, so morali imeti roke za hrbtom, večji poudarek je bil na vikanju (pozdravljeni, dober dan), nikoli niso ugovarjali. Nekaj časa, ko je bil na oblasti Tito, so se morali učenci po koncu ure postaviti v vrsto in reči: “S Titom naprej!”. Danes je vse bolj sproščeno.

 

Šolski predmetnik in potrebščine

Sedaj imamo veliko več učbenikov in zvezkov, kot so imeli nekoč. Po naših raziskavah so imeli učenci OŠ Šmarje okoli leta 1957 samo tri zvezke. Pisali so na obe strani. Svinčnikov in barvic so imeli precej manj kot mi sedaj. Namesto brisalcev in kemikov so imeli pivnike in črnilo- Pisali so s peresi. V šoli so se učili slovenščino, srbohrvaščino, italijanščino, matematiko, zemljepis, zgodovino, telovadbo, likovno poučevanje, glasbeno poučevanje, tehnično poučevanje in gospodinjstvo. Kasneje se je tem predmetom pridružila tudi fizika ter kemija in biologija. Leta 1983 so v Šmarjah naredili knjižnjico in specializirane učilnice. Sedaj pa imamo poleg teh predmetov še kopico drugih in izbirne v zadnji triadi.

 

Viri: Iz šolske kronike

Po pripovedovanju 

 


P10 OŠ Dornberk

Odgovor:

 


 

ŠOLA V ČASU AVSTRO-OGRSKE


 

ŠOLA V ČASU FAŠIZMA


 

ŠOLA V ČASU JUGOSLAVIJE


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Comments (0)

You don't have permission to comment on this page.