| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

View
 

Backup: P9

Page history last edited by OŠ DRSKA 11 years, 10 months ago

VAŠ KRAJ SKOZI ČAS

Življenje  v posameznih krajih se je skozi čas počasi, a vztrajno spreminjalo. Staro se je umikalo novemu in naprednejšemu. Prebivalci so se prilagajali, sprejemali novosti in si tako omogočali lažje in boljše  življenje.  
Enega izmed največjih sprememb je doživljala tudi poklicna struktura prebivalcev. Prav tako se je zelo spremenil način gradnje bivališč.

 

1. Raziščite, kateri poklici so prevladovali  v vašem kraju nekoč in kateri prevladujejo oz. so značilni za današnji čas? Predstavite najzanimivejše.

 

2. Poiščite avtentično hišo vašega kraja in se pozanimajte, kdaj, kako in iz česa je bila zgrajena in seveda čemu je služila. Primerjajte jo s sedanjimi zgradbami. Priložite fotografije in posnetke.

 

3. Glede na vaše ugotovitve poskusite najti povezavo med posameznimi poklici in načinom gradnje hiš oz. stavb.


Naj vam bo delo v zabavo in prepričani smo, da boste izvedeli veliko novega in še  neodkritega.

 

English translation:

YOUR TOWN THROUGH TIME

 

Throughout history life in different towns slowly but persistently changed. What was old withdrew to the new and more progressive. People adjusted  to the changes, they    accepted new things and thus made the life for them easier and better.

Jobs that people did changed a great deal. The way of building homes changed as well.

 

1. Make a survey about the most frequent professions in your town in the past and about the ones that are typical nowadays.

 

2. Find out an authentic house of your town and find information about when, how and what was it built from and of course for what purpose was it used. Compare it with today's buildings.  Attach photographs and videos.

 

3. According to your findings try to find the connection between various professions and the ways of building houses and buildings. 

 

Have fun while working on this project and we are sure you will learn of many new and undiscovered things.

 


P1 OŠ prof. dr. Josipa Plemlja

Odgovor: NAŠ KRAJ SKOZI ČAS

 

Glede na dejstvo, da je na Bledu znanih več poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških arheoloških najdišč, lahko sklepamo na zgodnjo poselitev tega območja. Blejska zgodovina pa se je začela pisati 10. aprila 1004, ko je nemški cesar Henrik II, podelil svojo posest briksenškim škofom. Cerkev in posvetni gospodje so zgradili božje hrame in gradove, domačini pa svoja imenitna kmečka selišča. Krajina je bila s kmečko pametjo in preudarnostjo obdelana do visokogorja. Stik z industrijsko dobo smo lovili v železarstvu, naši predniki so s svojim in tujim blagom potovali po svetu.  Bled sestavlja več posameznih vasi okoli jezera, kjer so se prebivalci pretežno ukvarjali s kmetijstvom. Bivali so v kmečkih hišah, ki so se do danes ohranile le redke.

Poleg hotelov in gostiln so začele rasti tudi počitniške vile, predvsem pod Stražo in na Mlinem, med Gradom in Zagorico ter v Želečah. Spremenjena posestna struktura okoli jezera, je vplivala na manjšanje kmetij. Zaslužek pri prodaji stavbnih parcel za turistične potrebe in možnost stalne ali sezonske zaposlitve v turizmu in gostinstvu sta bila med glavnimi vzroki za spremembo socialno- posestnih razmer. Ker so vile gradili v neposredni bližini vasi, so s svojo novo pojavnostjo vplivale tudi na oblikovanje stanovanjskih hiš domačinov. Vsaka vila ob jezeru je imela svoje kopališče, lesen pomol in čolnarno, zato je obala postala povsem zatrpana. Leta 1930 je Bled dobil prvi urbanistični načrt. Najbolj pogost tip vile je pritlična ali nadstropna stavba s pravokotnim tlorisom, ki jo v osi členi rizalit v obliki nadstropne lesene verande.

Blejske vile so načrtovali avstrijski arhitekti, od domačih pa Jože Plečnik in Ivan Vurnik. Arhitekturni stil gradnje vil je bila secesija, ki je prišla z Dunaja. V tem stilu ni bila samo zgradba, temveč tudi notranja oprema in pohištvo. Počitniško vilo je obkrožal vrt ali park s sadnim in eksotičnim drevjem in grmovnicami ter rožami. Ograjen je bil z visoko ograjo kot živa meja iz ligustra, gabra ali španskega bezga. Skromnejše vile so imele okoli vrta le lesen plot.

 

Vila ZORA - danes Občina Bled

Plečnikova vila EPOS

 

Vila ROG ob jezeru (lastnik Igor Lah)

Vila ANA (turistične nastanitve Ristič)

 

 

                        Vila BELI DVOR (lastnik podjetnik Janez Škrabec)

 

 

Največ zaposlitev je bilo nekoč in je danes vezanih na gostinstvo in turizem. Če si se nekdaj hotel zaposliti, si moral imeti šolsko in nravstveno spričevalo. Za zaposlitev v gostinstvu je moral poleg omenjenih izkazov kandidat imeti še oblastveno potrdilo o uspešno opravljenem strokovnem tečaju in potrdilo, da nimaš »abdominalnih podnajemnikov«, čemur so žargonsko rekli » glistenprifnga«. To pomeni, da  so redni živilski pregledi na Bledu že stara stvar. Prav tako je bil red na področju novogradenj. Objekti so morali biti okoljsko in  urbanistično usklajeni in estetsko sprejemljivi, kar danes ne moremo trditi. Za nespoštovanje določil so bile predpisane tako visoke kazni, da si na to nihče ni upal pomisliti. Tudi obrtniki so morali stranki vedno izstaviti overovljen račun.

 

Dolgo tradicijo pa ima na Bledu tudi socialna skupina pletnarji in fijakarji, ki zaznamujejo ves čas blejskega turizma od romarjev naprej. Čolnarji in izvoščki na Bledu so zrasli iz potreb blejskega vsakdanjega življenja. Še danes, čeprav postajajo v vedno večji meri turistična znamenitost, ni povsem prešla njihova stara vloga in pomen. Po času nastanka se obe dejavnosti, ki sta v nekem smislu blejska posebnost, bistveno razlikujeta, čeprav služita, na splošno vzeto, prevozu ljudi, turistov, čolnarji na blejski otok, izvoščki za prijeten izlet okoli jezera ali v bližnjo okolico.

 

pletnar

 

fijakar

 


P2 OŠ Odranci

Odgovor:

Odranci skozi čas

 


 

 


P3 OŠ Prule

Naš kraj skozi čas

       

 

Žabjak je bil skrajni južni del stare Ljubljane. Na meji s Prulami je bilo mestno obzidje. V Ljubljani je bila tudi Sodarska ulica, kjer so izdelovali sode. V bližini Prul je bil tudi Vožarski pot, kjer so prenočevali prevozniki blaga. Za Sodavirsko ulico sklepamo da je novejša čeprav se imenuje po merah (utežeh), ki so jih poznali že stari Rimljani. Mesto se je takrat končalo tam, kjer danes stoji Pizzerija Trta. Tam sta bili nekoč dve kmetiji, ki sta omejevali močvirnat travnik z mestom. Ime Prule izhaja iz imena Onderbrül kar v prevodu pomeni »na močvirju«. Stare katarske karte imajo napis »Brula« kar smo mi poslovenili v ime Prule. Da je zemljišče bilo zares močvirnato priča siva glina, ki jo najdemo 1 meter pod tlemi. Ozemlje je bilo poseljeno v času koliščarjev saj so arheologi na Špici našli ostanke kolišča. Izkopavanja še vedno potekajo pri zemljišču zraven Francoske ambasade, kjer so za zdaj našli konico puščice Rimljanov. Na tem območju je bilo včasih predmestje Emone. Na Rimljane nas spominja tudi pozlačen kipec imenovane Emonec, ki je tudi eden od prepoznavnih znakov Ljubljane. Našli so ga na današnjem Kongresnem trgu, danes pa ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

 

 V spomin na mestna vrata so zgradili obok na Karlovški cesti. Obzidje Emone je segalo do Ljubljanice, kjer je včasih stal vodni stolp na mestu današnjega Mestnega Arhiva Slovenije. Ostanki vodnega stolpa so bili porušeni približno leta 1960.

Leta 1865 je Ljubljano zadel hud potres. In je porušil 10% zgradb v Ljubljani.  Ljubljana je preživela v svoji zgodovini kar nekaj potresov (zabeleženo je bilo 60 rušilnih).

 

    

Popotresna obnova leta 1895                                                                                                  Mestni trg v stari Ljubljani

 

 Ljubljano je tudi upodobil znan kartograf Valvasor. Spodnji zemljevid je iz leta 1689.

 

 

 Leta 1901 je Ljubljana dobila tudi svoj mestni prevoz, in sicer tramvaj. Velike zasluge zato je imel tudi župan Ivan Hribar.

      

 

Tramvaj                                                                                                               Ivan Hribar

 

 

Ljudje so se v starih časih ukvarjali predvsem s kmetijstvom, a razširjeno je bilo tudi sodarstvo, prevozništvo, itd. Sedaj se v Ljubljani ljudje ukvarjajo z industrijo ( farmacevska, petrokemična in živilska idustrija ), ki ostaja najbolj pomembna dejavnost. Ukvarjajo se tudi z bančniščtvom, turizmom, financami itd. Po teh razlikah v gospodarskih dejavnostmi (nekoč in danes) lahko sklepamo da je razvoj tehnologije veliko prispeval k večjemu gospodarstvenemu napredku. Spreminjale so se tudi zgradbe.

Tukaj je primer ene od palač –

 

Grubarjeva palača, ki je v Grubarjevih časih bila šola. Bila je zgrajena na pogorišču po velikem požaru v Ljubljani leta 1774. Po Grubarjevim naglim odhodom je bila palača prodana na dražbi in so ji zgradili prizidek imenovan Virantov prizidek. Sedaj se palačo uporablja kot Arhiv Republike Slovenije. Seveda so se z leti spreminjali tudi mostovi (Plečnikovo Tromostovje, Zmajski most,…), Cerkve (Cerkev sv. Jakoba, sv. Petra,…), Trgi (Kongresni trg,…), gradovi, domovi in še veliko drugih zgradb.

 

Današnji pogled iz Tromostovja na Prešernovem trgu v Ljubljani

 

Odločil sem se, da bom na najbolj zanimiv način predstavil tudi Cerkev sv. Jakoba.

 

   

 

Današnja cerkev sv. Jakoba                                        Cerkev sv. Jakoba leta 1912

 

Cerkev sv. Jakoba je bila prvič omenjena leta 1383. Leta 1511 pa je bil v Ljubljani močan potres in je porušil tudi cerkev sv. Jakoba. Kmalu so naredili novo cerkev, ki so jo leta 1555 prepustili takratnemu cesarju, k i je zraven cerkve ustanovil ubožnico za reveže. Cerkev je bila takrat majhna, tesna ,mračna, stanovanje premajhno, zato so pripravili načrte za nov samostan in cerkev. Gradnjo je vodil Italian Martin Valorso. Okrog cerkve so pokupili več kot 30 hišic in jih porušili. Gradnja je bila končana leta 1603. Potres v februarju leta 1691 je močno razmajal cerkev. Sledil mu je še en potres v letu 1699 in ta je jezuite spodbudil k obsežni modernizaciji. Tedaj je cerkev dobila današnjo podobo. Takrat so jo povišali in prizidali kapele. Tudi notranjost so precej obnovili in dodali mnoge okraske.

 

 

 

Leta 1774 je Cerkev zajel tudi požar, ki je uničil vrsto hiš okoli cerkve. Cerkev so za silo popravili, Kolegija pa niso več popravljali ampak so ga porušili. Cerkev je doživela še potres leta  1895. Poškodovana sta bila oba zvonika, katera so tudi popravili pod vodstvom arhitekta Raimunda Jeblingarja.

 

Za konec bi rad še naštel nekaj glavnih prepoznavnih Ljubljanskih znakov. Tudi te imajo bogato zgodovino.

 

      

Mestna hiša                                                    Mestni trg                                               Kongresni trg (zasnežen)

 

  Tromostovje Jožeta Plačnika

  Urbančičeva hiša

   Nebotičnik

 

 

   Robov vodnjak

   Zmajski most

Stolnica sv. Nikolaja 

 

Gregor Pogačnik  7.b

 

 

 


P4 OŠ Gornji Petrovci

Odgovor:

 

 

 


P5 OŠ Ivana Cankarja

Odgovor:

VRHNIKA NEKOČ IN DANES

 

Raziskovali smo zgodovino stare ceste na Vrhniki. Vir nam je bila seminarska naloga učencev, ki so obiskovali OŠ Ivana Cankarja že dolgo pred nami.

S fotoaparatom smo se sprehodili po stari cesti na Vrhniki in si zapisali dejavnosti v posameznih hišah. Nato smo iz slik naredili kratek video.

 

Vrhnika z njeno okolico je področje, ki je pomembno po svoji zgodovinski preteklosti, gospodarskem razvoju in kulturi. Že v neolitski dobi so tu imeli domove mostiščarji, ko pa so jo osvojili Rimljani, je postala pomembna zaradi trgovskih poti. 

Stara cesta: ker ni bilo vodovoda, so vodo v hiše prinašali iz štirn - vodnjakov.

Družbeni sloji na stari cesti se niso preveč ločili. Bogastvo se je videlo in se še opazi le pri hišah, ki so jih bogatejši med letom 1925-1935 prenovili. Elektrike do 1928 ni bilo. Do takrat so si svetili s petrolejkami ali svečami.

Delavskih družin je bilo malo; njihove hiše so bile revne z malo prostori. V hišah 

je bil lesen pod. Oblačili so se vsi enako, ker so imeli vsi iste krojače.

Kako so preživljali svoj prosti čas:

Revnejši niso imeli časa za zabavo ali razvedrilo, ostali so zahajali v Rokomodelski dom (danes glasbena šola), kjer so prirejali koncerte, igrali igre in plesali. Imeli smo tudi Sokolski dom, kjer so začeli predvajati tudi zvočne filme. Telovadcev ni manjkalo. Telovadska društva: Orli, Sokoli in žensko športno društvo: Hazena.

Kmalu po 1. sv. vojni je bil ustanovljen kolesarski klub. Vrhniška godba je bila ustanovljena 1925.

Vrhnika, najprej trg, nato mesto, je bil dokaj razvit kraj z mnogimi obrtniki, gostilnami in veliko majhnimi trgovinicami in prav zaradi tega je med njimi vladala velika in močna konkurenca. Največ trgovinic je bilo z mešanim blagom, kjer so prodajali predvsem moko, sladkor, sveče, petrolej, gumbe, tkanine ipd.

 

 

 

 

 


P6 OŠ Toma Brejca Kamnik

Odgovor:

Kamnik je srednjeveško mesto, ki je mestne pravice dobil že okoli leta 1220. Bil je trgovsko in obrtno zelo razvit, v času Ilirskih provinc pa se je obrt zelo razmahnila – pomembni obrtniki so bili fužinarji, usnjarji, krznarji, lončarji in svečarji.

Po drugi svetovni vojni je veliko obrtnikov propadlo, iz nekaterih obrti pa so se razvile velike tovarne (Svilanit – tekstilna tovarna, Utok – usnjarstvo, Titan – kovinarstvo) ali zasebni obrati.

Primer slednjega je svečarstvo Stele.

Družina Stele je začela izdelovati sveče leta 1701. Uporabljali so vosek in živinski loj, kasneje čebelji vosek. Pomemben mejnik v njihovi obrti je bilo leto 1950, ko je Jože Plečnik dal pobudo za izdelavo sveč, okrašenih z odlitki različnih lectovih motivov. Take sveče izdelujejo še danes.

Njihova obrt se je obdržala do današnjih časov, še več, zunaj mesta so odprli velik svečarski obrat.

 

  

Hiša, imenovana Lectarjeva, v kateri živijo                         Notranjost hiše in tradicionalna izdelava sveč

še danes.

 

Hiša stoji ob glavni ulici, trgovina oziroma izložba je obrnjena proti glavni ulici. V pritličju so imeli prostor, namenjen obrti – izdelovanju in prodajanju svečarskih izdelkov. Zaradi obrti hiša ni grajena na poseben način, je pa velika, saj so bili lastniki dokaj premožni.

 

Iz nekaterih drugih obrti so se v 19. stoletju razvile tovarne: Titan – kovinarska industrija (začetek razvoja 1896), ETA – živilska industrija (1923 ustanovljen družinski obrat, 1963 pa tovarna), Svilanit – tekstilna tovarna (leta 1963 iz manjših obratov nastane tovarna) ... Te so zelo spremenile podobo mesta. Nastale so mogočne zgradbe, zaradi potreb po delavcih pa so začeli graditi tudi velika blokovska naselja. Ta so podeželje spremenila v mestne oziroma predmestne predele.

 

Leto 1933                                                                           Danes

 

Moderne, večstanovanjske zgradbe so izpodrinile starejše, tipične hiše. Ena izmed njih se je ohranila v Palovčah in je danes muzej – Budnarjeva hiša. Več kot 100 let stara kmečka hiša je delno pozidana in delno lesena. V njej so črna kuhinja, hiša in gospodarski prostor. Prikazuje življenje kmečkega prebivalstva, ki je prevladovalo na obrobju mesta.

Danes v Kamniku ni prevladujočih ali tipičnih poklicev. Ohranili so se nekateri obrtniki, na podeželju je še nekaj kmetij, večina ljudi pa se na delo vozi v Ljubljano in opravljajo raznorazne poklice.

 

Budnarjeva domačija                                                          Sodobno naselje

 


P7 OŠ Ljubečna

Odgovor:

Opis našega kraja nekoč (mesto najdbe dokumenta: podstrešje stare šole)

 

 

 

 

Poklici v našem kraju nekoč
OPEKARSTVO

Opekarsko orodje


Seznam opekarn na Ljubečni, ki so nekoč obratovale si lahko pogledate tukaj.

Zemljevidi opekarn


P8 OŠ Drska

Odgovor: 

NOVO MESTO SKOZI ČAS

 

 

Temo Vaš kraj skozi čas sva raziskovali na različne načine. Obiskali sva Dolenjski muzej Novo mesto, si ogledali in fotografirali Glavni trg ter prebrali nekaj literature. Izsledke najine raziskave si lahko preberete spodaj.

 

Novo mesto se je skozi čas spreminjalo različno; nekateri načini gradnje ter poklici so povsem zamrli, drugi so se ohranili do danes, spet tretje so počasi opuščali.

 

Središče trgovskih in obrtniških delavnic je bilo na tako imenovanem Velikem trgu - danes Glavni trg. Tukaj stoji tudi avtentična hiša Novega mesta; zgrajena iz kamna in lesa, krita z značilno kritino bobovcem, spodaj opremljena s kamnitimi arkadami in stebri, imela pa je tudi dvorišče. Tu so živeli bogati meščani. V pritličju so bile ponavadi razne obrtne delavnice, v prvem nadstropju pa bivalni prostori. Danes je ta hiša moderno in - primerno za današnji čas - obnovljena, drži pa se je nemalo hiš podobnih oblik in strukture.

 

   

 

                Slika: Glavni trg v Novem mestu                                Slika: Arkadni hodnik

 

Poklici so bili z  gradbeništvom zelo povezani. Poklic je prinašal dobiček, ta pa boljši, obstojnejši material za večje in trdnejše hiše. Poklici so bili različni; najpogostejše je bilo lončarstvo, v mestu ima bogato izročilo tudi medičarstvo, svečarstvo, mlinarstvo (Seidlov mlin), trgovanje in vinogradništvo (bogat vinorodni okoliš na Trški gori). Le-to se je tu pojavilo v času Rimljanov. Bolj, ko je poklic zahteval spretnost, bolj se je to odražalo v izdelavi hiš: le-te so bile bogatejše v materialih in bolj razgibane.

                

       Slika: Lončar pri svojem delu          Slika: Lectovo srce                            Slika: Okrašeno zvita sveča (hrani Dolenjski muzej)

 

 

Primerjava življenja v mestu nekoč in danes:

 

ČAS, TEMA

 POKLICI

ZNAČILNOSTI GRADBENIŠTVA IN GRADBENI MATERIALI

 

 

     NEKOČ

- lončarstvo, mlinarstvo, medičarstvo, svečartsto, trgovina, gostilničarstvo, vinogradništvo, tesarstvo, pletarstvo …

 

MATERIALI: les, kamen
ORODJA: preprosta
DELO: zamudno, počasno

 

- rokodelci, obrtniki

- tipične mestne hiše (zgoraj stanovanja, spodaj delavnice)

- hiše revežev na Bregu (večinoma lesene)

- mešan (panonski in alpski) tip gradnje na podeželju (s slamo krite lesene ali na pol zidane hiše s črno kuhinjo).

 

 

     DANES

Sodobni poklici, izumiranje starih obrti, šeg in navad.

 

 

 

 

MATERIALI: beton, opeka (bobovec), železo, steklo, les
ORODJA: napredek strojne tehnologije
DELO: hitreje opravljeno

 

Razvoj in na predek kraja na več področjih:

- arhitektura in gradbeništvo (širjenje mesta, gradnja stanovanjskih blokov, izgradnja infrastrukture, obvoznice, Novega Trga, obnova starih stavb, lokalna gradbena podjetja)

- zdravstvo (Splošna bolnišnica Novo mesto, Zdravstveni dom Novo mesto),

- šolstvo (5 osnovnih šol in več srednjih, Gimnazija Novo mesto),

- razvejanost trgovine (nakupovalni centri) ,

- proizvodna dejavnost (tovarne Revoz, Krka, Adria)…

- Na povezavi si lahko ogledate muzej na prostem, kjer so predstavljene tipične dolenjske kmečke hiše in poslopja. KLIK!

 

Viri:

Dolenjski muzej Novo mesto, Etnološka zbirka

Meta Matijevič: Novomeške hiše in ljudje s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja, Ljubljana, Zgodovinski arhiv, 2007

Zdenko Picelj: Zbornik Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej, 1990

Google slike, http://www.dolmuzej.com/si/kustodiati/etnologija/

 

 

Urška Glavan in Lucija Lucie Laubry

 

 


P9 OŠ Šmarje pri Kopru

Odgovor:

 

 

 

 


P10 OŠ Dornberk

Odgovor:

 

 

 

 

Comments (2)

Valerija Karba said

at 2:12 pm on May 7, 2012

Zelo nam je bila všeč predstavitev OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, ker ste v predstavitev vključili veliko slik in ste objavili zanimivo, podrobno in pregledno besedilo. Doslej smo vedeli le nekaj osnovnih podatkov, vendar nam je vaše besedilo odprlo domišljijsko pot do zgodovine predstavljenega mesta. Pred to predstavitvijo smo poznali le nekaj glavnih stavb, kot je n.pr. Blejska vila itd.

Bob Hofman said

at 12:44 pm on May 6, 2012

Dober dan Dear particpants in Moje Mesto SUK,

I took some time to restore the P9 page; I think 99% of what was posted by you is visible and the page can be added again as well.
The embedded snackshare booklet tool seems to sometimes cause problems.
I took snapshots of you work, embedded them as pictures and links them again as external source, so all can enjoy your work done..

We apologize if these hiccups appear and might cause feelings of frustration, yet please realize that using technologies also means that sometimes it does not always work as we would like.
We, Darja and Bob, are here to facilitate and help you we these problems happen.. we invite you to contact us right away and describe in details on what page problems happen, and more important include the material or links so we can work with you.

Seeing today in detail again all your work (with help of Google translate), I not only learned so much new on Slovenia, it also made me happy to see how collaboration has brought an amazing wiki document created and owned by all of us.

Enjoy your Sunday, greetings from Nizozemska, Lp, Bob

You don't have permission to comment on this page.